Zdravo!

Imam problem, ki me močno najeda! imamo triletnico in mesec in pol staro deklico. Problem pri triletnici se ponavlja vsako noč že približno 3 mesece. vmes je bilo nekaj časa v redu, ko smo jo preselili iz male posteljice na pograd. zdaj pa je spet ista pesem. približno dve uri po začetku spanja se zbudi. začne se z NE! potem vpije, ne, ne, ne, in na primer danes je nekaj o snežaku sanjala in vpila, da mu ne smemo nekaj…ne vem že kaj. potem se prebudi in začne protestirati, na primer hoče lulati, pa noče na kahlo, hoče na kahlo, pa noče dol, pa hoče dol pa noče se obrisat…pa hoče pit in spet ista pesem… in to traja pol ure, vmes pa dretje, dretje pa vpitje in kričanje. dokler kar neki ne preklopi, ali pa grem stran in potem se še dere in počasi med dretjem izgovarja mama in na koncu me zares pokliče takrat me objame in je vse ok. pred tem pa se je ne smem dotaknit! pa seveda oče ne sme naredit nič, moram vse jaz, drugače se spet dere! kar neki! počasi imam tega dosti, saj me to zelo utruja, da ne omenjam da dojim drugega otroka na vsake 3 ure!

čez dan nobenih problemov z njo, redko se dere, 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa je zelo prijetna! nimamo problemov z njo in je ne kregamo pogosto, lepo se imamo. Na splošno mislim ,da je srečna deklica.

poskusila sem, da bi jo prebudila pred temi 2 urami, pa se je potem vseeno prebudila in ista pesem, potem pa celo po 2 urah ponovno. groza

aja še to, mislim, da se zadeva začne s sanjami, potem pa jo zavestno nadaljuje, kajti če smo se pred spanjem dogovorile da tega ne bo počela na primer sem ji kaj obljubila ali zagrozila, da bom vzela kako igračo, in sem potem ponoči to omenila je kar hitro nehala. ampak tako ne gre!

kaj mislite?

Mi smo rešili tako, da je nekaj časa spala pri nama v postelji, nato smo dali njeno posteljo v najino sobo in šele potem smo obe preselili v novo sobo.

Pri nas je bilo podobno. Minilo je samo od sebe. Še vedno pride občasno k nama ponoči, ampak izpadov ni več. Mogoče je podzavestna reakcija na drugega otroka. Verjetno je ona v svoji sobi, dojenček pa z vama, a ne?
Lep dan.

Jaz sem v podobni situaciji (že drugič), trenutno imamo v omari grozne ribe in volka pod posteljo. Pri prvi smo zadevo rešili, po približno pol leta – veliko pogovarjanja, ljubezni in čim manj risank in pravljic v stilu rdeče kapice, Volka in 7 kozličkov,…. V majhnih glavicah se dogajajo nenavadni prebliski in povezave, ter s tem povezani strahovi in more.
Ko se zbudi gre lulat, pije, poveš da ni nič hudega, da si blizu, če te potrebuje, da pa je potrebno ponoči spat.
Trmarjenje pa je zgodba zase, preizkušanje meje pri starših. Tudi to mine. Verjetno se zaradi dojenčka v hiši počuti prikrajšano, zato se potrudi in poišči čas, ki ga preživiš samo z njo, pri dojenčici pa naj ti tudi čim več “pomaga”.

Naš sedemletnik ima občasno tako grozavost, kot temu rečejo. Vedi pa, da kljub temu, da govori mami, mami in ima odprte oči, v resnici ni budna ! Šele, ko se predrami, te zavestno zazna in potem je v redu. Naš se zjutraj ničesar ne spomni.
Zato pričakovanje, da ti bo triletnica obljubila, da tega ne bo počela, ni realno.

Poznam to in pri nas je kot pri piiik, ne moreš nič pomagat oziroma preprečit, jaz ga stisnem k sebi in začnem se pogovarjat z njim o stvareh, ki ga zanimajo, pogovor speljem stran od njegovih strahov. Običajno se zjutraj sploh ne spominja kaj je bilo ponoči. Se je pa pri nas tudi začelo tam nekje okoli treh let. Drugače je o tem veliko pisala mislim da skr bna, malo poišči z iskalnikom.

Ali ni to mogoče nočna groza? Ko se otrok nič ne zaveda? Preberi kakšen post od Skr bne, se mi zdi, ki je o tem dosti pisala. Poskusi z iskalnikom “napadi nočne groze” ali “nočna groza”. So tudi nasveti, kaj storiti oziroma kako omiliti in lažje prenašati.

Meni se ne zdi lepo, da ji pri takšnih morah še groziš, da ji boš igračke vzela…

Mislim, da je lahko kakšna travma.

Saj otrok ni sam kriv – misliš, da je nje fajn to?

Pri nas smo imeli obdobje nočnih mor in se še vedno kdaj ponovijo, sploh če gleda kakšno risanko, rečmo Ne boj se Nodi… pa tudi vse grozne pravljice smo ukinili in sedaj imamo le lepe o Mojstru Mihi, ki riše črte (ja po risanki).

Drgač pa je bistvo, da otroka popolnoma zbudiš ko se to dogaja in ne le na pol. Čist mora bit buden. Odpri luč in ga rukaj, da se čisto zbudi. Ne glej sam na to, da odpre oči, to še ni nič. Pol se lepo pogovori z njim. Tole dretje in kahlca sredi noči mi deluje, kot da otrok še ni čist zbujen.

Pa z grožnjami bi jaz odnehala, pa s pogovorom pred spanjem tudi. Grožnje na otroka delujejo ful slabo.

Pol je pa še ena stvar. Imate še dojenčico. Pred tremi meseci je punca najbrž dojela kaj se dogaja, da bo dobila setrco. Prej si bila ti le njena, zadnji mesec pa najbrž nisi bila več tako mobilna, pa priprave, pa potem dojenček in…. ja saj ga najbrž lepo sprejema in vse, a psihično pa še ni čist dojela in se z stvarmi ni sprijaznila.

Je naporno a vseeno probajte najti kakšno rešitev. Mogoče pa imejta vsak dan kakšno urco le za vaju, da ni zraven še sestrca, da počneta nekaj sami. Saj vem da je to naporno (sem to dala skoz, pa je bila naša dosti manjša in stvari še ni dojemala tako dobro kot triletniki).

Ne bit jezna ko so tele more, ne grozi in bo lažje.

vsi 4je spimo v eni sobi, tavelika zgoraj na enojnem pogradu, tamala pa spodaj v posteljici, dojim jo pa seveda pri sebi.
tudi tavelika je dolgo spala pri naju. s tem da je šla v svojo posteljo ni bilo veliko posblemov in občasno še vedno pride k nama ne sme pa vedno, ker se grozno premetava, da ne bi pomendrala tamale.

Moj triletnik ima tudi zadnje čase more –ne ne ne ..parkrat reče.. .No jaz ga samo pomirim in zaspi nazaj.
Tako, da niso vzroki premestitve, mali otroci…ampak zgleda obdobje.
lp