Zadnje čase nam velik problem predstavlja slovo v vrtcu. Nobenega problema ni s samim odhodom ipd. Samo ko moram oditi je pa hudo. Nabira šobico, me objema in mu ni in ni za iti v skupino. Vzgojiteljica je rekla, da bova morala to bolj na hitro narediti, ampak ne gre. Če ga kar pošljem v skupino niti noče iti ali pa celo joka. Da bi ga pustila da joka mi ni, ker imam potem pokvarjen cel dan, ko razmišljam o tem. Sem že poskusila da sem kaj obljubila, da bova recimo popoldan kaj delala ipd pa nič ne pomaga.
Kaj mi je storiti?
Aja, star je 4 leta in do pred približno 2 meseci ni bilo težav.

ko gresta v vrtec, se zmenita za ritual, recimo: preobuvanje, umivanje rok ter poljubček pri umivalniku, nato pa sam gre v učilnico
glede na to, da je velik fant, bo gotovo za stvar

Naredita na hitro, preobujta se, poljubček pri vratih in rečeta še dobro jutro, se ti obrneš in greš. Četudi bo pojokal bo za minuto, dve, bolj se obirata slabše je, preverjeno.

NAša triletnica je tudi počela tole, pa se zdaj vsako jutro že doma pomeniva, da bo pogumna punca, in kar gre. Pa še v vrtcu jo zamotim, tako, da ji rečem, naj teče k oknu, da mi bo pomahala skozi okno, ko bom že zunaj. In pozabi na jok ter raje steče k oknu, da mi pomaha…..
Poskusi preusmeriti njegovo pozornost, češ naj ti na hitro pokaže, kaj imajo obešeno na tabli (risbice ipd.)….

Ja, saj vem, ampak mi ga je tako težko pustiti jokati. Drugače je zelo živahen mali vragec, tole zjutraj pa je postalo že prav naporno.

Če imaš slab občutek, ker joka, stoj pri vratih, ko ga oddaš, in poslušaj. Boš videla, kako hitro bo nehal. :))
To je faza, ki jo morate dati skozi – dečko je našel varianto, kako mamo “obrniti okrog” in jo zdaj s pridom izkorišča.
Če je možno, naj ga nekaj časa vozi v vrtec kdo drug (oče, stari starši)…
Pa z vzgojiteljico najdita taktiko “preusmerjanja pozornosti” – ona je dala to že stokrat čez in pozna vse načine (ali pa vsaj zelo veliko načinov).

Prijateljica je tudi imela podobne probleme. Rešila jih je tako, da ga zjutraj pelje očka, ona ga pa pride iskat. Poiskusi še ti.

In če se spomnim sebe, meni je bilo tudi ljubše se poslavljati od očeta, kot od mami.

Na žalost to ni mogoče, ker gre ati že prej od doma. Je tudi pri nas tako, če ga kdaj pelje ati ni promlemov.

Otroku je težko, ker je težko mami. Ko si bo mami dopovedala, da odhod v vrtec ni nočna mora, temveč povsem normalen, nujen dogodek, za katerega ni potrebno obračati sveta na glavo, se bo tudi sin unesel.

Tudi mi imam te probleme. Začelo se je pred 1 mesecem, no sedaj pa že kak teden ni problema. Vzgojiteljica je svetovala naj jo v vrtec vozi kdo drug.

Enkrat jo je peljal moja mami (skupaj se voziva v službo) in je bilo OK, poem pa zopet jaz (ker je tako želela), pa spet jok. Pa sem ji rekla da jo bo peljal ati. In ker hoče da jo vozim jaz, sva se zmenili, da se meni mudi v službo, da moram biti točna če želim ob 16 uri končat… in da bom hodila z njo, če ne bo zavlačevala in jokala. No, je užgalo in od takrat ni joka.

Pa se z atijiem lepo razume, samo za spanje in vrtec sem ji pa ljubša jaz.