Na pomoč! Hude težave pri zobozdravniku!
Pravkar sem prišla s svojim sedemletnikom od zobozdravnika in se spet vsa tresem. Seveda ni pustil da bi mu naredila plombico. To se ponavlja ob vsakem obisku že od njegovega drugega leta naprej. Zamenjali smo že zobozdravnico, doma se pogovarjamo o tem, obljubljamo nagrade….. pa vse zaman. Mali se že pred ordinacijo trese kot šiba na vodi.
Slabe izkušnje z zobozdravniki nima- npr. da bi mu na silo vrtali, niti še ni imel hudega zobobola.
Zobozdravnica je zaskrbljena, ker ima načete že stalne šestice a pravi, da na silo ne bo popravljala.
Čisto obupana sem že, saj jo je tudi že brcnil in ugriznil, da sem bila vsa osramočena.
Kaj naj? Na silo mu ne moremo razkleniti čeljusti. Pogovor ne zaleže. Nagrada tudi ne. Niti kazen.
Ali imate podobne težave? Kako ste jih rešili in pri kateri starosti?
Kaj pa da bi mu popravili zobe v narkozi? Je to sploh mogoče pri sedemletniku?
Prosim, pomagajte z nasvetom, spodbudno besedo, ker me resno skrbi za njegove stalne zobe.
Hvala!
Obupana Romana
pri nas je bilo enako in tako celo leto nismo nic naredili, hodili tja gledat le na uro ker na silo niso hotele. Posledicno tega sta mu gnila dva zobka, mi pa nismo mogli nič. Čisto preč sem bila res. Po letu dni, kot da bi odrezal, dovolil je plombice malim luknjicam, ker ni bolelo in je bilo takoj govotov, tako je videl, spoznal, da ce bo redno hodil, ne bo hudo. In sedaj delamo na temu, plomba takoj, ko je luknja mala in to ne boli. Tista dva gnila mlecna pa smo pustili, dokler jih stalna ne bosta izpodrinila ven.
Narkoza se uporabi le pri duševno motenih otrocih, ker je preveč nevarna . Saj ga menda ne boste uspavali za vsako plombico?
Jaz vidim težavo bolj v tebi kot v njem. Kako je možno, da te tako zmanipulira sedemletnik in kako je možno, da ti ni uspelo izgraditi toliko starševske avtoritete, da bi tvoja beseda zalegla? Kar se mora (popravljanje zob), se ne nagrajuje, ne pogaja, ne kaznuje. To se naredi in pika.
Če je zobozdravnico brcnil in ugriznil, kaže na to, da je razvajen in nevzgojen. Izgleda, da mu doma vedno v vsem ustrežete.
Pa še en pomislek – kako je možno, da že ima načete šestice pri teh letih?
Ali poje preveč sladkarij ali pa si redno ne umiva zob. Ali pa oboje.
Tu si spet odgovorna ti kot starš.
Zamisli se nad sabo in ne kaži prsta nanj. Otrok je samo odsev starševske vzgoje. Če je premehka in preveč popustljiva, je otrok žrtev in ne krivec za vse odklone.
Hvala za nasvete.
Pa ne bit preveč pametni. Imam TRI! otroke pa imamo samo z enim take probleme. Ostala dva sta izredno pridna in lahko vodljiva.
Tudi zobe kar naprej peremo in ne je preveč sladkarij. Je pa res, da sem tudi sama kot otrok imela zelo slabe šestice.
Veste, ista družina, ista vzgoja, pa popolnoma različni otroci. Tako je življenje.
Mogoče bi pomagala že tableta pomirjevala. Pogovori se s pediatrom. Ni nujno, da kar takoj razmišljaš o narkozi. To shrani za zadnjo možnost.
Drugače pa je mojemu sošolcu (pred ohoho leti) pomagalo, da sta šla z njim dva najboljša prijatelja, ki se zobarja ne bojita.
Pa še nekaj: vem, da nima to nič z vzgojo, takšno razmišljanje se mi zdi preuranjeno. Psiha je tako zapletena reč, da je marsikaj nepojasnjenega, nihče ne ve, od kod pride in kako močan je določen strah.
Ti to meni??? Saj ravno to pravim tudi sama. Povem svoj nasvet in eno izkušnjo, spodaj pa dodam: “Pa še nekaj: vem, da nima to nič z vzgojo, takšno razmišljanje se mi zdi preuranjeno. Psiha je tako zapletena reč, da je marsikaj nepojasnjenega, nihče ne ve, od kod pride in kako močan je določen strah.”
Od kod ti ideja, da zgoraj ne pišem ravno o različnosti? Si že slišala za izraz funkcionalna nepismenost?
V prvem razredu imajo otroci – vsaj pri nas je tako – sistematski pregled. V zdravstveni dom gre en dan pol, drugi dan pa še pol razreda in se eden za drugim zvrstijo na stolu. Morda bo pri tvojem otroku sram pred drugimi premagal strah. Ti pregledi se potem zvrstijo vsako leto znova.
Kar se vzgoje tiče – sigurno ga nisi vzgajala naj kriči na stolu, se boji.. Kar sebi zaupaj in voji vzgoji tudi, če je drugače vse o.k.
Zdavo Romana.
Pred nekaj dnevi sem tudi jaz napisala problem z našo petletnico, ki nikakor noče k zobozdravniku, pa so me vse popluvale, češ da je z menoj nekaj narobe kako da ne morem otroka prepričati da to ni nič hudega.
Pisale so pa verjetno samo tiste, ki res nimajo teh težav in sploh ne vedo kako to je če se otrok boji zobarja
Nasveta ti ne morem dati. Mi bomo nekaj časa počakali, nato pa šli še enkrat v boj.
Pa lep pozdrav.