Naredite mi to deželo spet slovensko, majke mi!
Nisem kakšna zagrizena slavistka ali lektorica, vendar me v zadnjem času moti vse slabša raba slovenskega jezika v javnosti. Ko spremljam delo in dogajanje v Baru-2, dnevno poslušam izraze, ki jih mladina navdušeno jemlje za svoje: bilo kje, majke mi… pa še bi se kaj našlo. Tudi v medijih vse pogosteje zasledimo različne hrvatizme in spačenke: delovna sredina, brez da bi, kao, the best stari ipd.
Zanimivo je, kako se v drugih državah državljani sosednjih držav z leti asimilirajo in pričnejo kmalu ponosno čebljati v nemščini, francoščini, angleščini… Pri nas se dogaja ravno obratno: Slovenci pričenjajo uporabljati srbohrvaške besede celo v javnosti, niti dr. Drnovšek ni izjema. Poznam nekaj Albancev, ki govorijo lepši pogovorni jezik kot Slovenci. Me prav zanima kako melje naš minister Rupsi, ko se dogovarja in popušča svoji kolegici na Hrvaškem…
Eh nehajte s takimi.
Uradna nemščina je v zadnjih par desetletjih postala smetnjak vseh mogočih angleških izrazov, francozi se sicer malo bolj trudijo, ampak ni neke strašne razlike.
Pogovorni jezik pa je bil vedno daleč od knjižnega. Z razliko, da so se pred stotimi leti uporabljale večinoma nemške spačenke, sedaj pa kake druge.
O asimilaciji pa raje ne bi, sploh o tem, koliko so se asimilirale kake turške skupnosti v nemčiji.
Moje mnenje, da je večji problem od pogovornega jezika barvcev, “pogovorni jezik” raznih voditeljev na TV, radiju itd.
Ko bi se ti voditelji pogledali na posnetkih, bi se verjetno malo zamislili nad sabo, razen če bi na posnetku gledali samo kako izgledajo. Verjetno pa delajo samo to so sicer kritični do svojega izgleda, malo jim je pa mar njihov vtis, ki ga povedo s svojim govorjenjem.
Sleng povsod prevzame tudi izraze priseljencev, če ne zaradi drugega, zato ker gre odraslim na jetra. Tako da je npr. v zahodni Evropi najstniški sleng poln besed iz urduja in albanščine in srbščine in afriških jezikov… in ljudje, ki nastopajo v baru so najbrž še v starostni skupni, ki izrazito uporablja sleng, torej niso popolnoma nič posebnega v evropskem ali pa celo v svetovnem merilu.
Kaj se dogaja s knjižnim jezikom, je pa drugo, poleg starih vplivov južnoslovanskih jezikov, je vedno močnejši tudi vpliv angleščine, npr. pri domislekih tipa Srednji vzhod. Ampak tukaj slovneskim govorcem noben bog ne more pomagat, sami moramo skrbeti za svoj jezik…
To, da je pogovorni jezik od nekdaj daleč od knjižnega, je res. Vendar pa so v dobrih starih časih poskrbeli, da so bili vsaj bralci časopisov in revij ter gledalci televizije deležni stika s knjižnim jezikom. Na TV Slovenija se je moral vsak, preden se je lahko pojavil pred kamero, naučiti pravilno in jasno govoriti. TV SLo je vsaj še deloma izjema med poplavo komercialnih televizij, kjer je za voditelja kake oddaje dober vsak, ki zna zamomljati nekaj enozložnic. O pravilnem vikanju (če se po kakem čudnem naključju zmotijo in vendarle koga vikajo), zanikaniem rodilniku, pravilni uporabi samostalnikov srednjega spola itn. pa tako ali tako niso nikoli ničar slišali, kaj šele da bi se tega naučili.