Nategovanje s stanovanji
Kako ne bi bili, če pa smo nenehno priča, da smo vsi preostali državljani Slovenije drugorazredni. Za vse ostale veljajo pravice in dolžnosti, navedene v ustavi, samo za Cigane bodo sprejeli še dodaten zakon, s katerim jim bodo dodelili še več pravic in jih odvezali vseh dolžnosti. Tako se bodo še naprej plodili in množili in spravljali na svet kup otrok, ki jih bodo že od malega vzgajali v brezdelju in jih bo moralo preživljati delovno ljudstvo.
Nategovanje s stanovanji je pravzaprav v tem, da država sploh gradi “neprofitna” in “socialna” in “kajvemkakšna” stanovanja še. In jih prodaja pod tržno ceno. Do njih pridejo predvsem tisti, ki so zviti in znajo nategniti sklad. Ponavadi jih tako ali tako v čimkrajšem možnem roku dobro prodajo naprej (ali oddajo). Resnični upravičenci za taka stanovanja so recimo mlade družine, ki niso prebivalci dotičnega mesta (recimo Ljubljane) imajo otroke, se stiskajo po neprijavljenih najemniških luknjah in ne upajo niti na glas povedati, da so tam. Na razpisih odpadejo v prvem krogu, ker nimajo stalnega bivališča tam, ker ga ne morejo imeti, ker jih lastnik najemniškega stanovanja noče prijaviti. Zato šparajo do onemoglosti, jemljejo drage kredite in v končni fazi na keš kupijo draga stanovanja… Vem. Ker sem sam to doživel.
Po zadnjih podatkih, pa če še mal ugibam za na povrh, so jih za 2900 prosilcev zgradili 68. Če bi hoteli, kot se radi na stanovanjskem skladu pohvalijo, bistveno vplivati na cene nepremičnin, bi jih morali zgraditi 10 procentov več od povpraševanja. Če bi jih bilo na razpisu na voljo 4000 stanovanj, potem bi lahko rekli, da se bo to kaj poznalo na cene nepremičnin.
Medtem pa se v Sobotni prilogi jebeta Zoran Thaler in uradnik Klavdij M. Prvi v imenu tretjega očita drugemu neizdajanje gradbenih dovoljenj, klientelizem, ignoranco in korupcijo, drugi se brani, da s tem, ko brez tehtnih razlogov zavlačuje postopke izdajanja gradbenih dovoljenj predvsem neposvečenim pikzigmarjem brez političnega, verskega in gospodarskega zaledja in vsem tistim, ki iz načelnih razlogov ali iz naivnosti, ker mislijo, da so uradniki tam, da ne delajo škode, če že nobene koristi ne padejo iz lenih riti, ali pa zgolj zato, ker morjo za svoj denar nekaj narest, pa se jim zdi vsakega tolarja v modri kuverti škoda, da je zgolj tip, ki (ne)opravlja svojega delo. Gre za taistega Klavdija M., ki so mu finance očitale zlorabo uradnega položaja, ko kupuje poceni kmetijska zemljišča od kmetov, ki so že zdavnaj obupali, da bi lahko njihovi otroci na tam kaj ne na črno sezidali, jih sam sebi oziroma sam svoji firmi spremeni namembnost in potem po 10x ceni proda na trgu kot zazidljive parcele. Če pa še kaj sezida gor, se pa dodana vrednost postoteri, ne sam podeseteri. Najhujš je seveda to, da je takih Klavdijev M. po UE cel kup, ki se gredo sicer čisto zakonite posle, ker ustreznih zakonov, ki bi take špekulacije z zemljišči zakonsko sankcionirala.
Zadeva je tako najmanj tako nezakonita kot špekulacije v zvezi z delnicami oziroma zloraba insajderskih informacij pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, kjer je zakrožena nekajletna zaporna kazen plus denarna. Kljub očitnim paralelam v načinu zlorabe informacij pri transakcijah z zemljiščih, se nekdo dela slepega in dovoljuje, da se je nepremičninski trg z zemljišči izjalovil v sicer zakoniti trg, ki pa deluje po mafijskih principih, kjer so kupci in prodajalci, lastniki ter uradniki v absolutno neizenačenem položaju. Uradnik je seveda Bog. Od milosti in interesov uradnika je odvisno kdo bo lahko zidal. Najprej s tem, ko odloča o tem, katero zemljišče je zazidljivo in katero ne. Potem še s tem, ko je od njegove blagovolje odvisna izdaja gradbenega dovoljenja. Zdi se mi skrajno nedoumljivo in skrajno ponižujoče, ko je sprememba namembnosti zemljišča odvisna od tega, koliko hektarov kmetijskega zemljišča bo lastnik pripravljen po ceni za njivo prodati tistemu, ki take spremembe požegna in pri tem ostane nekaznovan.
Stanovanjski problem ni posledica premalo denarja brezdomcev, ampak sprevrženega in že do amena abotnega trga nepremičnin in postopkov v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja.
Vsi tisti, ki lahko sfinancirajo nakup stanovanja preko stanovanjske sklada so si sposobni tudi sami zgraditi svojo lastno streho nad glavo. Gradbena cena je namreč znana in znaša 1000 evrov na kvadratni meter. Vse ostalo požrejo trg, ki ne deluje ter ostali upravni faktorji.
Včasih sem še verjela, da bo menjava oblasti tista, ki bo presekala tovrstna početja, pa je vse, kar se je zgodilo to, da so se na svojih stolčkih zamenjali razni Klavdiji M.
Včasih sem prodajala nepremičnine, pa še nisem videla takega “enosobnega” stanovanja s 25,7 kvadrati. To se na trgu prodaja kot GARSONJERA! In glede na to, da naj bi bila stanovanja namenjena mladim družinam, je zelo “koristno” imeti veliko teraso na račun tega, da je spalnica sredi kuhinje (ali obratno, če želite).
Na trgu nepremičnin se smatra za enosobno stanovanje – ena soba, poleg kuhinje in kopalnice! Shrambe mi še nikoli ni nihče računal dodatno.
Če delim 56.440 € s celotno prodajno površino – 33,35m2, ki zajema tudi shrambo, teraso in parkirni prostor, dobim 1.692,35 €/m2.
Če delim to kupnino s kvadraturo stanovanjske površine – 25,70m2, dobim ceno 2.196,10 €.
Samo malo to primerjajte s cenami na trgu, kaj za to dobiš in seveda s potrebami mladih družin.
LP