Ekonomske migracije so pripomogle k ogromnemu preseljevanju ljudi iz revnejših predelov v obljubljene dežele. S seboj so prinesli svoje navade, jezik, kulturo in vero. Nekatere nove sredine so ji asimilirale nekatere sprejele druge spet izločile. Tudi v Sloveniji ni nič drugače . Kaj storiti s priseljenci? Lahko zahtevamo od njih da se morajo prilagoditi našemu načinu življenja ali se moramo mi jim? Ali imajo prav razne nevladne organizacije o našem odnosu do njih? Tako v EU kot pri nas.

meni gre na jetra to klobasanje da smo slovenci nestrpni do tujcev, ker nismo čisto nič bolj kot kdorkoli drug. in tako kot drugje, ni pomembno samo ali si tujec, ampak od kje si. eni kotirajo višje, drugi pač ne. in tako je povsod po svetu.

Že res , a odgovorila mi nisi.Ne gre za kotiranje ker to je odvisno od ekonomskega stanja.

in vprašanje je: naj se mi prilagajamo njim? ja valda….

No sam to me je zanimal. Kaj pa misliš o raznih organizacijah in njihovem odzivu na to temo.

kaj pa pravijo te organizacije?

Moja ekonomska emigracija je bila leta 1986 v Kanado. To ekonomijo so mi finacirali starši, ki so delali v Sloveniji in pred tem uspeli zgraditi hiško, po tem pa še meni pomagali študirati in doštudirati v Kanadi. Od leta 1993 sem pa spet v Sloveniji in sedaj jaz pomagam staršem s svojim delom, znanjem, ki sta mi ga omogočila ravno v najbolj neprijetnih časih za Slovenijo. (Res je da s poslom v “ničvrednem računalništvu” za nekatere.)

V Sloveniji se res sprašujemo, komu se prilagoditi. V Kanadi so in smo vsi priseljenci. Prilagoditi se moramo. Tam smo vsi priseljenci. Prilagajamo se eden drugemu, tudi tam se izkorišča socialno podporo itd…..

Tam je vsak priseljenec sprejet, kot popolnoma enakovreden član in prebivalec Kanade. Tudi oni imajo probleme z Iranci…. in ti prej dobijo državljanstvo kot Evropejci.

Pa da ne boste mislili, da je Amerika in Kanada obljubljena dežela, tam je treba delati, delati, delati, v vseh pogledih. Še vedno je obljubljena dežela Slovenija.
Res smo prenesli svoje navade, jezik,kulturo, a za to imamo tam šole, društva, cerkve…. Nihče pa nikogar ni izločil, vsi smo pač bili priseljenci in s tem smo se soočili, to sprejeli in po teh pravilih živimo, živojo in delajo in delamo.

JA, priseljenci morajo vedeti kam gredo, kakšne so navade v tisti deželi, kako se bodo morali tam obnašati, koliko jih bo to stalo in vse kar za seboj potegne.

A tukaj kdo cilja na Cigane. Tudi oni se morajo podvreči volji večine. Saj v Ameriki in Kanadi so tudi indijanci, to je podobno kot pri nas ciganje, res je, tudi oni imajo tam nekoliko višje privilegije, a ujčkajo jih pa ne, tako kot pri nas.

Najrazličnejše obsodbe večinskega naroda naciolističnih izpadov, ksenofobije… Pa to ne pišem zaradi nedavne obsodbe SLO ampak zaradi splošne obsodbe Evrope glede politike do priseljencev.Namreč nisem zasledil da bi katera organizacija obsodila recimo ne sposobnost prilagoditve manjšine večini.

No tu si lepo napisala da se morata kar obe strani prilagoditi skupnemu življenju s tem da se mora prišlek podrediti večini.
samo v Evropi pa prihaja ta različnost bolj do izraza oz. do konfliktov med domačini in prišleki.

kolikor je meni poznano se prišleki v večini stopijo z okolico, in če ne bi bili na pogled drugačni, človek še vedel ne bi da so tujci.

tistih ki so “problematični” je manj, le bolj glasni so.

Menim, da je Evropa “staroselska”. Evropejci smo v zgodovini šli in raziskovali nova ozemlja, z malo prebivalstva in jim vsiljevali svoje navade, kulturo, vero….

Tako so ameriški ali avstralski prvotni prebivalci postali manjšina.
Po tem so se v Ameriko,Kanado, Avstralijo začeli množično priseljevati ljudje raznih ras, barv, ver, kultur, ki so morali živeti eni z drugim in niso imeli možnosti in časa ukvarjati se s tem kdo je od kod prišel. Morali so živeti eden z drugim, če so hoteli preživeti.

Te potrebe pa v Evropi v današnjem času ni, tako kot v zgoraj navedenih državah več teh potreb ni. V Evropi se manjšine organizirajo po svoje, v Ameriki in Avstraliji pa manjšinam država omogoča razne dobrine, primerjamo se pa zelo težko.

Hmnja, tud jest sm bla v Kanadi. Sicer se moj čas bivanja ne šteje v letih, ampak v mesecih. Tudi v Kanadi poznajo rasno nestrpnost, saj so tisti, ki so prej prišli v Kanado bolj Kanadčani kot tisti, ki so v Kanado prišli kasneje. Je pa res, da so vsi enako rasno nestrpni, tistih nekaj 100 avtohtonih prebivalcev, kot vsi ostali priseljenci. Problem priseljencev se je ponavljal v dnevnem časopisju in TV kar naprej, tako da res ne vem, kam si ti gledala v tistem času bivanja v Kanadi. Nenazadnje je tvoja izjava, da Iranci dobijo prej državljanstvo tudi rasno nestrpna.

Z Indijanci pa boš lahko primerjala Slovence, ko nas bodo Cigani pregnali z naših domov v rezervate.

Hmnja, teb tud zgodovina poseljevanja Amerike šepa. Predvidevam, da nimaš pojma kdo je Kinte Kunte in kolk so korenine, še posebno v imigrantsvu, pomembne.

Precej desetletij si zamudil s tem “nedolžnim” vprašanjem. Zagotovo so med okupacijo Slovenije do leta 1991 sprejem drugačnih že opravili. Mislim, da ni pomembnejšega položaja v naši državi v javni upravi, gospodarstvu, kjer ne bi bilo “priseljenca”. Eden je celo župan našega glavnega mesta.

Tudi službe, zemljišča za hiše in stanovanja ti dobijo vsaj tako lahko kot Slovenci, če ne še bolj. Vprašanje je odveč. Tudi njihova kultura je vse bolj prisotna povsod v javnosti. Na TV SLO so celo morali narediti oddajo Na zdravje, da se slovenska kultura še sliši.

Mislim, da bi moral postaviti vprašanje, kje se v Sloveniji še pojavlja slovenska kultura. In, ali spet prikazati slovensko kulturo javnosti.

Že kar vidim, kako se bo vsul plaz protestov od raznih osebkov, ki mislijo da vse vedo, da nima ta oddaja nobene zveze s kulturo.

Saj ravno v tem je nit vprašanja. Koliko časa si sploh pripravljen sprejemat tujce v svoje okolje preden se začneš počutit ogroženega. Ali takrat ko si ti manjšina v domačem okolju, ali ko pade ekonomska rast in si brezposelen, ali ob pojavu kriminala in obtožuješ tujce. Tako se je recimo spremenil odnos američanov do beguncev iz BIH ob nedavnem streljanju v trgovini.