Delo od doma
Če se zaposlenemu ne ljubi delat, nebo delal doma ne v službi. Če to mora delodajalec nadzorovati vsako minuto, potem je naredil napako, da te je sploh zaposlil. Pri večini stvari se, da ugotoviti, ali zaposleni dela, koliko dela in kdaj dela če je treba – oz. se vidi že po tedenskih rezultatih.
Pri nas je delo od doma obvezno, podjetje zaklenjeno dol + vsak stik izven družine in odhod se beleži in nadzoruje (mobilna aplikacija). Kljub temu, da za službo porabimo enako število ur kot prej, nam je produktivnost v času koronavirusa zrastla med 19-23{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, pa ima 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih družine. Sodeč po zadnjih sestankih tudi otrok ob morebitnem odprtju ne bomo dali v šole in vrtce.
Strogost pri stikih in doslednost pri uporabi zaščitnih sredstev se tudi kaže: po letu epidemije, nimamo okužbe (ne zaposlenih, ne njihovih partnerjev, še manj otrok – pa najstnikov ne manjka), pa čeprav so nekateri iz občin kjer je bilo precej hudo. Treh problematičnih, ki so trdili, da virusa ni, pa smo se rešili že preden je bila razglašena epidemija.
Pri nas delamo od doma že več kot 3 mesece in po začetnem večjem učinku, je ta počasi začel padati. Tako da mislim, da je kombinacija dela od doma in dela v podjetju ob primernih ukrepih najboljša.
Vztrajajte pri ustreznih pogojih za delo v podjetju (razdalja, zaščitna oprema, čiščenje,…), ki jih v večini primerov seveda ni možno doseči. Kot alternativo pa predlagajte delo od doma za polovico zaposlenih (en teden doma, drug teden v službi). Tistim, ki pa so v ogroženih skupinah pa stalno delo od doma.
Kdor dela v javnem sektorju, je trenutno na velikih počitnicah (javni sektor niso zdravniki in policaji). V realnem sektorju, pa se korona kriza krasno zlorablja za doseganje poslovnih ciljev in marsikje tudi za izsiljevanje brezplačnega prekomernega dela – igranje na noto, če ne te pa odpustimo.
V splošnem pa, vsaj pri nas je tako, da si moraš plačo zaslužit. Zato tudi produktivnost ne pada; komur pa kaj ne paše “ve kje so vrata”.
Pri nas je že nekaj mesecev bistveno več dela. Da bi potekalo čim bolj tekoče in da bi bile stranke zadovoljne, smo marsikdaj delali preko svojih meja. Stisnili smo zobe, prišli delat kakšno soboto, redno delali več kot 8 ur, samo da je bilo delo narejeno, nadure niso bile plačane ker se je delalo od doma.
Rezultat? Zvišani plani. Vodstvo ne razmišlja, da nekaj časa lahko vlečeš kot konj, da daš vse od sebe, na dolgi rok pa to ne gre. Pregoriš, ampak to njih ne briga. Me pa jezi, da smo ljudje take ovce, da se pustimo nategovati.
In kam po tvoje spada javno zdravstvo in policija, če ne pod javni sektor?
Mislim, da veliko izsiljevanja v gospodarstvu še ni. Proizvodna podjetja še vedno obratujejo skoraj normalno in tam pritiskov še ni. V gostinstvu, hotelirstvu, storitvenih dejavnostih,… pa tudi lastnikom in vodstvu podjetij ni lahko in zato morda zgleda da izsiljujejo (večinoma ne izsiljujejo, ponekod pa).
Se bo pa vse kmalu spremenilo. Ko bo epidemija pod kontrolo, bodo ugotovili, kako veliko dolgov smo v tem času ustvarili in denarja za pomoč bo zmanjkalo, kar bo posledično povečalo brezposelnost in takrat se izsiljevanje šele začne.