VEČ KOT 200 PRIJAV NEŽELENIH UČINKOV PO CEPLJENJU
Preiskujejo tudi smrt in več primerov, ko so ljudje pristali v bolnišnici
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil podatke o neželenih učinkih po cepljenju zoper covid-19 s cepivom Comirnaty proizvajalca Pfizer ter cepivom Moderne. Zabeležili so 209 prijavljenih neželenih učinkov po cepljenju, med njimi dva smrtna primera. V fazi zbiranja podatkov pa so tudi primeri, ko so ljudje po cepljenju potrebovali hospitalizacijo.
Cepljenje proti covidu-19 se je začelo pred enim mesecem, 27. decembra. Do sedaj so cepili oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše občane, bolj izpostavljene zdravstvene delavce in sodelavce ter osebe starejše od 80 let. Do 24. januarja so na NIJZ prejeli 208 prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Comirnaty proizvajalca Pfizer.
V enem mesecu je bilo v Sloveniji s tem cepivom cepljenih 58.122 ljudi.
Med neželenimi učinki so občutek težkega dihanja, stiskanje v grlu in žrelu ter hiperventilacija oziroma motnje dihanja. Nekateri so dobili alergijsko reakcijo, pa tudi anafilaksijo oziroma življenjsko nevarno alergijsko reakcijo. Med neželenimi učinki so bili prijavljeni tudi izpuščaji, rdečina kože, dermatitis, urtikarija, srbenje, boleča koža in potenje.
Nadalje poročajo o limfadenitisu oziroma vnetju bezgavk, trombocitopeniji oz. znižanju trombocitov v krvi, ter nevtropenij oz. krvni bolezni, za katero je značilno zmanjšano število nevtrofilcev. Pri nekaterih se je pojavila slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska in gastritis. Ljudje so bili nemirni, nespečni ali pa zaspani in razdražljivi.
Pri nekaterih se je po cepljenju na kraju vboda pojavila bolečina, rdečina, oteklina in srbenje, povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečina v prsih, oteklina obraza in mrzlica.
Med neželenimi učinki so tudi tahikardija, bradikardija in miokardni infarkt, glavobol, vrtoglavica, parestezije, kolaps, omotica, krči in pareza obraznega živca. Lahko pride do izgube apetita, bolečin v mišicah in sklepih, herpesa, bledice, levkemije ali limfoma, tromboze ali embolije.
Šest prijav resnih stranskih učinkov, tudi dve smrti
Na NIJZ so prejeli šest prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju s cepivom Comirnaty. Pri dveh starejših osebah je prišlo po cepljenju do smrti. Gre za osebi s pridruženimi kroničnimi boleznimi.
Eni osebi se je na dan cepljenja zdravstveno stanje poslabšalo, doživela je srčni infarkt, naslednjega dne pa umrla. Komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je primer obravnavala, je zaključila, da ni verjetnosti, da bi bila smrt povezana s cepljenjem.
V drugem primeru je oseba umrla dvanajst dni po cepljenju, primer je v fazi preiskave. V preiskavi so tudi primeri, zaradi katerih je bila pri osebah po cepljenju potrebna hospitalizacija. Nekaj ur po cepljenju je prišlo do kolapsa, 14 dni po cepljenju je prišlo do venske tromboze s pljučno embolijo, devet dni po cepljenju pa je prišlo do levkemije oziroma limfoma. V preiskavi je tudi primer anafilaksije takoj po cepljenju.
Ne zanikam smrti zaradi “operacije” covid. Zanikam pa virus.
Mit o mikrobih – povzročiteljih bolezni
Kar boste prebrali v nadaljevanju, utegne v temeljih spremeniti vaše predstave o bolezni. Temelj, na katerega se opira medicinska doktrina ozadja bolezni, je vse prej kot trden.
Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. AntoinAntoine Bechampe Bechamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, po kateri so povzročitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje težave raje pripišejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim malim pošastim, kakor svojemu načinu življenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrečne žrtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo žepe. A ne le to: doktorji medicine so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za “edine rešitelje” zdravja, kar razglašajo še danes. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolje stoječih panog gospodarstva, zdravniki in medicinsko osebje pa niso brez razloga med najbolje plačanimi poklici. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor
Čeprav ga kot takšnega navajajo, Louis Pasteur, človek nizkotnega značaja, ni bil pravi oče bakteriologije. Resnični oče te znanosti je bil tihi profesor Antoine Bechamp, ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasterurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Za človeštvo zelo žalostna zgodba je, kako si je Pasteur s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najvišji ugled v medicinski znanosti. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber današnje medicine.
Pasteur je trdil, da so za večino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov pa težke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se še zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se žival ali človeka, ki je obolel za določeno boleznijo, izolira se mikroorganizme in jih prenese v tkivo zdrave eksperimentalne živali. Če ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzročitelj.
Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na enigmatiko. Simptom manj ali več pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkaže z različnimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri več različnih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje leka za simptome. Študentje medicine se sčasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po načelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo.
Koch in Pasteur, ki sodi na najbolj temne strani zgodovine znanosti, sta postavila temelje monomorfizma – doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne, sodobna medicinska znanost pa je pripravila celo paleto različnih antibiotikov za določene patogene klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega očitnega pojava.
Prezrto dragoceno znanje
Bechamp in somišljeniki so prišli do kopice bistvenih ugotovitev, ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugače. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. Bakterije, “bacili” in virusi so normalna sestavina človeškega in živalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotične naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Bechamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem), v skladu z okolico, v kateri se nahajajo (tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov…). Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim stališčem, da je organizem sterilen in le pasivna žrtev delovanja mikrobov. Teorijo pleomorfizma je temeljito obdelal in potrdil tudi namški raziskovalec Günther Enderlein, izumitelj mikroskopije temnega polja (dark field microscopy) in sanum terapije.
Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezna bolezen ni povzročena z določenimi mikrobi, pač pa je posledica določenih razmer in vzrokov – nezdravega življenja. Nastane, kadar je izločanje odpadnih produktov – večina od njih je kislih – iz telesa moteno ali preprečeno. Normalen celični mehanizem ustvarja odpadne produkte. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega načina življenja ali prehrane. Mikr
oorganizmi niso povzročitelji bolezni, pač pa pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. V primeru bolezni mikrobi sprožijo fermentacijo, v primeru smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izločanje. Mikrobi nimajo moči nad zdravimi celicami.
Pri odkrivanju resničnih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oče naravne higiene in raziskovalec John Tilden.
Zgodba o mikroorganizmih
Zgodba o mikroorganizmih je mnogo kompleksnejša, kot verjamemo danes.
Bechamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrozym. Mikrozyme, imenovane tudi “protiti” ali “nanobi”, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasilci – mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo škodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrozyma spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj prične s svojo čistilno nalogo – požiranja strupenih snovi. Ko je ta končana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja – v obliko mikrozyme.
Mikrozyme se nahajajo povsod. Bechamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogočim razmeram – vročina, mraz, voda, veter – ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let
mirovali. Imenoval jih je neuničljive delce življenja. V stanju porušenega ravnovesja se protiti pretvorijo v agente fermentacije – v viruse, bakterije ali gljivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoščajo mleko in povzročijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost način hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces se odvije ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so prenešeni v sladkorno raztopino pričeli živahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne uniči jih niti žveplena kislinam, niti visoka temperatura 1300 stopinj C.
Nekateri (nepriznani) znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembnejši del življenja na našem planetu, saj opravljajo bistvene, neobhodno potrebne funkcije v procesu življenja. Pravijo tudi tole: Če življenje lahko obstaja v skrajnih razmerah – v kamninah – potem zanj ni ovir nikjer v vesolju.
Pasteurjeva doktrina je v primeru bolezni pozornost z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lažne povzročitelje. Namesto da bi se učili naravnega, zdravega življenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovražniki mikrobi. Kažejo nam vedno nove in nove sovražnike – bolezni in vnašajo v nas vse hujše strahove in tesnobo. Boj proti bacilom in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogočamo dobro življenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vo
jne dobičkarje – v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja vam ne prinesejo medicinski preparati; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja.
Ena izmed genialnih domislic, s katerimi farmacevtska, prehrambena, športna in še kaka industrija še dodatno služi, je človekov “imunski sistem”.Ta, ki naj bi predstavljal obrambni sistem, rešilno vojsko telesa, naj bi bil zaslužen za odpornost in uspešen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo – z vitamini, minerali, določenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomočkih… Toda imunski sistem je umeten miselni konstrukt, ki ga še nihče ni natančno opredelil in pojasnil. Nič zato. Važno je le, da ga nenehno krepimo.
Antoine Bechamp
Antoine Bechamp (1816-1908) je bil človek največjega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da
je njegovo dragoceno delo pri tistih, ki se ukvarjajo z življenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznano. Podobno kot je imel Tesla rešitv
e za človeštvo na področju energetske preskrbe, je Bechamp na področju zdravja človeštvu ponudil prave rešitve. Obema so preprečili uvedbo. Za dosežke s področja fermentacije, ukradene njemu, je l. 1897 Germa E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa njegovega imena (za to ima velike zasluge Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja) in njegovih odkritij je moralo človeštvo skozi nepopisno trpljenje. Veren kot je bil, je sprva dobil podporo Cerkve, a ta ga je kasneje izobčila in njegova dela uvrstila na zloglasni Index prepovedanih knjig. To se je zgodilo poštenemu in vernemu človeku, medtem ko je bil podlež Pasteur deležen slave in občudovanja.
Bechamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik – vse obenem. Izd
al je veliko število dragocenih knjig. Že pred 150 leti, veliko prej kot so se pojavila sintetična zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurške odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je človeštvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, neškodljive in zelo učinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na način, ki meji že na čudeže. Dandanašnji je položaj res težak. Za ohranitev zdravja in resnično zdravljenje bolezni si ne prizadeva niti medicina, še manj pa kaka od farmacevtskih družb. Osredotočajo se le na simptome in odpravljanje le teh s preparati, od katerih je lahko pacient odvisen vse do smrti. Stranski učinki preparatov k temu prispevajo svoj delež.
Vsemu temu se je moč izogniti zelo preprosto: z odgovornostjo za lastno zdravje – s pravim življenjskim stilom, pravo prehrano in higieno – miselno in telesno.
Če bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Bechampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakem desetletju 90 odstotkov bolnišnic nepotrebnih.
Velik znanstvenik in raziskovalec Royal Raymond Rife, izumitelj zelo močnega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonančno terapijo uspešno zdravil najhujše bolezni, tudi raka, je Bechampova dognanja potrdil. Njegov laboratorij so uničili, njega diskreditirali, njegove metode pa so utonile v pozabo.
Malokdo ve, da je večina medicinskih in farmacevtskih preparatov kot tudi vitaminov, narejena iz stranskih produktov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v začetku, ko se je avtomobilska industrija šele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja.
Ali vam je znano, da beseda “farmacija”, “farmacevtski” izhaja iz grške besede, ki pomeni čarovnika, čarovništvo? Farmacevtska in petro-kemična industrija sta tesno povezani. To je prav tista industrija, ki je podprla Hitlerja pri izvedbi njegovega grozljivega načrta “očiščenja človeštva”.
Moderna medicina je nastala na temelju Darwinovega in Pasteurjevega nauka, dveh zgrešenih teorij. Nekateri “medicina” (medicine) pišejo kot mediSin, kar v prevodu pomeni”srednjeveški greh“.
Več o delu Bechampa berete v knjigi ‘Béchamp or Pasteur‘; avtor: E. Douglas Hume, British publication.
Oglejte si članek Zakaj pravzaprav zbolimo – klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti
Nemška sveta medicina prav tako dokazuje, da je stališče o mikrobih – povzročiteljih bolezni – mit.
Oglejte si odličen video s Helmutom Pilharjem (vklopite slovenske podnapise)
Vabljeni tudi k branju drugih besedil sekcije Bolezen in zdravje
https://www.prisluhni.si/2020/12/05/mit-o-mikrobih/
Vsa pozornost se je osredotočila na dramatične rezultate učinkovitosti: Pfizer je poročal o 170 PCR potrjenih primerih covid-19, razdeljenih med 8 in 162 med skupinami cepiva in placebom. Toda te številke je prekrila kategorija bolezni, imenovana “sum na covid-19” – tiste s simptomatsko covid-19, ki niso bile potrjene s PCR. Po poročilu FDA o cepivu Pfizer je bilo “v skupni študijski populaciji 3410 sumljivih, a nepotrjenih covid-19, 1594 v skupini cepiva v primerjavi z 1816 v skupini s placebom.”
Ta copy paste je eno tako skrapucalo, da ni berljivo vsakemu, ki ima vsaj količek znanja (mikro)biologije. Je pa za nepoznavalca seveda sila lahko branje saj brez razumevanja zlahka prebira te idiotizme.
Avtor gradi svoje besedilo na napačnih predpostavkah, ki jih bralcu poda kot dejstva in na teh napačnih dejstvih nadgrajuje svoje razmišljanje.
Kor pozna delovanje ČE POTEM ve, da iz narobe ne more slediti prav. Izjava in izpeljava bo napačna…
Glede stranskih učinkov je pa tako. Željeni učinek je imunski odziv na cepivo, ki je lahko v obliki vročine, bolečine na vbodu,…važno da telo reagira in producira protitelesa. Google strokovnjaki pa imajo nenormalno visoke zahteve, da po cepljenju ne bi smelo biti niti malo reakcije. Če ni imunskega odziva na cepivo ni protiteles in ni zaščite…
Kako je prišlo do tega, da današnja medicina ne zdravi niti ene kronične degenerativne bolezni in so zato ljudje po vsem svetu do konca življenja odvisni od zdravil?
Priredila: Ivona iz rodu Živković
Prevedel: Primož iz rodu Durjava
Louis Pasteur – plagijator in prevarant
Že leta 1923 je bila objavljena knjiga: »Bechamp ali Pasteur? Izgubljeno poglavje v zgodovini biologije« (orig. Béchamp or Pasteur? A LOST CHAPTER IN THE HISTORY OF BIOLOGY), ki jo je napisala Ethel Douglas Hume in z isto tematiko se je pozabaval R. B. Pearson 1942: »Pasteur: plagijator, prevarant – teorija mikrobov je eksplodirala« (orig. Pasteur: Plagiarist, Impostorthe Germ Theory Exploded).
Obe knjigi nista imeli medijske promocije, da bi lahko postali popularni. Ravno obratno, zdi se, da sta bili pred javnostjo spretno skriti. Celo danes o njiju zelo malo vemo, čeprav je bila v Angliji leta 2006 izšla še ena izdaja. Obe knjigi razkrivata težak spor, ki je sredi in koncem 19. stoletja potekal v medicinskih krogih v Franciji glede tega, kako nastajajo bolezni. Na eni strani je bil uglednen profesor iz medicinske fakultete in biokemik AntoineBechamp (1816 – 1908), katerega ustvarjanje in delo pozna danes nasploh malo zdravnikov in na drugi strani poveličan Louis Pasteur (1822 – 1885), kemik, ki je proučeval fermentacijo in ki je prišel v vse šolske učbenike.
Levo Dechamp in desno Pasteur.
Iz tega znanstvenega spora je kot zmagovalec prišel Louis Pasteur, ki je bil takrat družbeno vplivnejši, čeprav v medicinskih krogih ni imel velikega ugleda. Pridobil si ga je pozneje, zahvaljujoč medijem in močnemu poslu, ki ga je razvila industrija vina in piva, ki koristi proces fermentacije, kar je tudi Pasteur raziskoval za njihove potrebe.
Čeprav je sam Pasteur pred koncem življenja priznal, da je naredil napako v smislu teorije o mikrobih, je na njegovih postulatih zasnovana moderna biološka teorija, na kateri sloni celotna moderna medicina. Tako se danes v vseh medicinskih učbenikih piše, da največji del bolezni v človeškem organizmu (pa tudi pri živalih in rastlinah) nastane z delovanjem mikroorganizmov (virusov, bakterij, glivic), ki iz zunanje sredine vstopajo v organizem in ga zastrupijo. To sproži reakcijo imunskega sistema in vnetja. Z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov v tkivih lahko nastanejo težke degenerativne spremembe. Pasteur je trdil, da je od vrste mikroba odvisno, katera bolezen se bo v organizmu razvila. Robert Koch (1843 – 1910) je kasneje poizkušal klasificirati vse te mikroorganizme, ki izzovejo bolezni in jih tudi čim več odkriti. Po tem principu so mikrobi vedno iste oblike in se prenašajo iz enega organizma na drugega, iz živali na človeka.
Pasteurove znanstvene predpostavke se še danes uporabljajo v medicinski diagnostiki in znanosti. To pomeni:
Najde se žival ali človek z določeno boleznijo.
Iz tkiva se izolira mikroorganizem v določeni kulturi.
Ta se vstavi v telo zdrave eksperimentalne živali in ko le-ta zboli – se zaključi, da ta žival ima isti patogen kot originalna.
In to je bil dokaz (in še danes je), kako nastanejo bolezni. Simptom manj ali več dajo v niz simptomov, značilnih za ta mikrob. Moderna medicinska diagnostika je tako postala enigmatika. Večkrat isti simptom označuje različne bolezni in ista bolezen se lahko izrazi z različnimi simptomi – po načelu »lahko da je, ampak ni pa nujno«. Študenti medicine se zato pretvarjajo v stroje za ponavljanje: simptom – vzrok – bolezen –terapija, pričemer mnogi sčasoma popolnoma izgubijo smisel za razmišljanje s svojo glavo. Posumiti, da z blagoslovljeno medicinsko stroko nekaj v temelju ni v redu, bi predstavljalo pravo krivoverstvo.
Tako sta Pasteur in Koch postavila temelje monoformizma, medtem ko je moderna medicinska znanost napravila celo paleto antibiotikov za določene patogene klice. Zahvaljujoč »genialni« praksi enega psevdo zdravnika, ki se je spretno s pomočjo enega falsifikata uspel prebiti do članstva v anlgeškem Kraljevkem zdravniškem društvu in do zdravniške diplome – Edwarda Jennerja – se je oblikovala ideja, da se je proti virusom najbolje boriti s pomočjo cepljenja, to je z aktiviranjem imunskega sistema, preden virus prispe do organizma. Farmacevtska industrija je bila navdušena nad to idejo in narejena so bila prva cepiva (z zakrnelimi virusi) za vse posamezne bolezni. Do 1950. leta so praktično vsi poznani virusi bili pod nadzorom in stotine milijonov ljudi se je cepilo. Z ene strani je ustvarjen dobičkonosen posel s cepivi in z druge strani v »civilizirani« družbi ni več tuberkuloze, otroške paralize, kolere, davice, črnih koz, bubonske kuge …
Današnji zdravniki zelo samozavestno pravijo, da je zahvaljujoč moderni medicini, antibiotikom in še posebej cepivom izkoreninjeno veliko število infektivnih bolezni. Istočasno isti zdravniki niso v stanju pojasniti, od kod prihajajo novi smrtonosni virusi kot je to ebola, HIV, legionarska bolezen, ptičja gripa, tuberkuloza odporna na antibiotike …
Da bi bila skrivnost še večja, so se v zadnjih petdesetih letih pojavile popolnoma nove bolezni, za katere se prav tako ne ve, kako so nastale. In pojavljajo se v tako velikem številu ravno v »civilizirani družbi«, da so dobile epidemiološke razsežnosti. To so: povišan krvni tlak (hipertenzija), razna srčna obolenja, diabetes, rak, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, avtizem, shizofrenija … Za mnoge od njih sedaj odkrivajo, da so prav tako infektivne, na primer želodčne razjede ali bolezni srca.
Na osnovi kataloga kroničnih bolezni za katere se smatra, da so povzročene z »infekcijo« bakterij, David A. Relman iz standfordske univerze v ZDA, v ta katalog sedaj vključuje tudi različne oblike črevesnih vnetij, sarkoidozo, Vengenerovogranilomato, primarno žolčno cirozo, revmatoidni artritis, lupus, diabetes melitus, kavasaki bolezen, velikooblik srčne arterioskleroze, Alzheimerjevo bolezen, mnoge psihiatrične bolezni, cerebralno paralizo, policistične bolezni jajčnikov in tudi nekatere motnje debelosti. Ta lista je še veliko daljša.
Pred kratkim so odkrili, da je arterioskleroza tudi bakterijski proces, čeprav pravzaprav nihče ne trdi, da so bakterije vzrok za arteriosklerozo. Vendar pa so vzorci pokazali, da se v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v njih nahaja bakterija klamidija pljučnice, to je bakterija, ki povzroča pljučnico in bronhitis. Odkrit bacil je soroden bacilu chlamydiatrachomitis, ki je povzročitelj trahome, ki vodi v bolezen slepote v »tretjem svetu«. Multipla skleroza je vezana na humani herpes virus 6, agent Roseolainfantum, čeprav nihče ne trdi, da multipla skleroza iz tega virusa tudi nastaja.
Vendar pa si virusi in bakterije pri vseh omenjenih boleznih najdeni. Od kod prihajajo? Iz zemlje? Iz atmosfere? Iz vesolja? Ali pa jih morda ustvarja sam človeški organizem?
MONOMORFIZEM ALI PLEOMORFIZEM
Za razliko do Pasteurja je Antoin Bechamp trdil, da vsi mikroorganizmi prihajajo iz samih živih bitij, iz tkiv – še posebej iz tkiv v tekoči obliki/krvi in da so pleomorfni, kar pomeni da menjajo obliko (pleo = sprememba; a morphe = oblika), ki je odvisna od spremembe stanja v okolju, v katerem se nahajajo (pH vrednost, količina kisika, stupov, prostih radikalov …). Bechamp je na ta način prvi postavil teorijo pleomorfizma.
Po doktorju Bechampu torej virusi prehajajo v bakterije, te v glivice in nazaj. Ko se razvijajo v laboratorijskih pogojih pod točno določenimi pogojiso streptokoke vedno streptokoke, če pa se jim zamenja pH vrednost medija v katerem rastejo, se bo ta strep bacil spremenil v nek drugi mikrob.
V šolah pa se bakterije vzgajajo na vedno istih podlagah. Na primer vsi »strep« organizmi v bolnišničnih laboratorijih se vedno vzgajajo na podlagi iz sterilne človeške ali zajčje krvi, pomešane z agarom (vrsta alge, ki se pri tem koristi). Če so vzgajane na isti krvni agari in pri istem specifičnem pH-ju (7,6 – 7,8) in pri določeni temperaturi, potem vsi mikroorganizmi rastejo na isti način – vse streptokokne bakterije so v obliki žogic v vrsti. Če bi se pogoji spremenili bi tudi bacili spremenili obliko. Pleomorfizem pomeni, da je telo domačina udeleženec v infekcijah in infektivnih boleznih, torej nasprotno od tega, kar so trdili Koch in Pasteur, ko so verjeli, da je organizem sterilen in da je zato samo pasivna žrtev mikrobov.
Za razliko od pleomorfizma, je monomorfizem v stanju, da pojasni precej tega. Odpornost proti nekaterim bakterijam postaja vedno večja. Bakterija ne mutira v obliko, ki je odporna na antibiotik, ona se pravzaprav menja, razvija drugače, menja obliko. To je velika razlika. Mutacije se redko dogajajo, pleomorfizem pa se dogaja nenehno. Drugi problem je, da zagovorniki monomorfizma niso sposobni napraviti primerne klasifikacije mikroorganizmov – na primerne družine, rodove, vrste in da med njimi naredijo povezave.
PROTIT
Da v vodi obstaja nekaj, kar je živo, je odkril že v 17. stoletju Antonie Philips van Leeuwenhoek (tvorec prvega mikroskopa – to so pravzaprav debela očala, s katerimi je opazoval drobcene delce). Ko je tako opazoval vzorce deževnice, je opazil, da je v njej »nekaj živega«. Nekoč je zbral svežo deževnico in jo dal v epruvete, ki jih je zapečatil. V začetku se ni nič dogajalo. Tudi po nekaj dnevih ni bilo nikakršnih sprememb. Četrtega dne pa so se pojavile majčkene pikice, ki so migetale v vodi. Leeuwenhoek ni mogel pojasniti, od kod so prišle, razen na način, da so nastale v sami vodi. Vendar zainteresiranih za ta pojav takrat ni bilo.
Bechamp je prvi začel trditi, da vsi mikrobi v telesu nastajajo iz majčkenih pikic v krvi, ki jih je on imenoval mikrozime (ali somatidi ali protiti). Protit je nemška beseda, medtem ko je francoska somatid. Angleži sploh nimajo besede za ta fenomen.
Zdrave in nezdrave celice krvi. Belepikice so protiti (mirkozime ali somatidi).
Protiti se jasno vidijo, če gledamo pod mikroskopom, čim je podloga dovolj temna. To so najmanjše oblike proteinov, to so torej najmanjše oblike življenja. Najmanjša oblika življenja torej ni celica, kakor je še pred 300 leti trdil William Harvey in česar se moderna biologija še danes oklepa. Razlog zakaj mnogi biologi še danes ne vidijo protitov je zato, ker jim v šoli nihče ni povedal, da jim morajo videti. Protiti se nahajajo v krvi vsakega živega bitja. Ko se premaz krvi pusti na laboratorijski plošči dan ali dva, se dobesedno vidi, kako gredo iz rdečih krvnih telesc mikroorganizmi, torej mikroorganizmi, ki se menjavajo in razgrajujejo v patološke oblike, medtem ko se proces gnitja nadaljuje. Ko je gnitje končano, ko ni več ničesar, kar bi bakterije lahko pojedle, se ponovno razstavijo in »izginejo«, ker se vrnejo v obliko drobcenih pikic. Glede na to, da so protiti uničenih bakterij še dalje živi, to pomeni, da so le-ti živi konec in začetek vseh celic, organov, tkiv, bitij fizičnega življenja. Vse žive oblike nastajajo izprotitov z njihovim utelešenjem. Oni jedo sami sebe in se ponovno rojevajo. In to je tudi načelo uroborosa (ouroboros) – kače, ki je svoj rep – starodavnega simbola večnega življenja. Protiti so vedno v organizmu, za razliko od parazitov, ki prihajajo v organizem od zunaj in s katerimi lahko pridemo v stik najpogosteje zaradi slabe higiene.
Ko se izvrši razgrajevanje materije na najbolj drobcene delce, pridemo do atomov in delcev, a pri živem organizmu so to protiti.
V francoskih znanstvenih krogih od vekomaj namenjajo pozornost pleomorfizmu. Nekateri so celo smatrali, da obstaja edinstvena zbirka mikroorganizmov na celotnem planetu in da se v njej nahaja celoten genetski material – Genom- ki predstavlja samoreproduktivni del celice. Iz tega splošnega »Genoma« nastajajo vsi mikroorganizmi na svetu.
Drugi so smatrali, da ima vsak organizem pristop do tega »Genoma – genetskega bazena« in si izposoja oblike, ki so mu potrebne za obstanek. Nemško stališče je v tem smislu predstavil Günther Enderlein in ni se mnogo razlikoval od francoskega stališča. Enderlein je še 1935. leta trdil, da vsi mikroorganizmi nastajajo iz protitov, tako se protit v svojem vrhuncu in hkrati najbolj degenerativni fazi pretvarja v glivico Mucor Racemosis. Pri prehajanju iz originalnega protita do glivične oblike se manifestirajo vse poznane bakterije, če so pogoji za njihovo manifestacijo odgovarjajoči. Glivica Mucor Racemosis je tako konec začetka. Po njenem razpadu se vse organske materije razpadejo nazaj v protit od koder so tudi nastale. In to je novi začetek življenja.
Protit je neuničljiv in to je božji delec življenja. Protit živi večno! Zato je dilema, kaj je nastalo prej – jajce ali kokoš – že zdavnaj presežena.
FERMENTACIJA
Velik del dela Antoina Bechampa se nanaša na proces fermentacije. Louis Pasteur je – kakor dokazujejo mnoge knjige – velik del svojega znanstvenega dela prepisal od njega in ga prikazal kot svoje odkritje in teorijo o protitih je na vse mogoče načine diskreditiral.
Kaj je fermentacija? To je primitivna oblika hranjenja, po kateri sledi gnitje. V živem in zdravem organizmu je vloga protita ta, da so kemijski in biološki agenti (posredniki) transformacij/preobrazb, ki se odigravajo v času procesa hranjenja (izmenjave materije). Pri bolnem stanju oni postanejo agenti fermentacije, pri končanju življenja organizma pa so agenti gnitja (popolne razgradnje). Vse to so načini prehranjevanja in to je značaj življenja. Protit se zatopretvarja po potrebi (ko mora okolico očistitiod kislin na primer) v viruse, bakterije ali glivice, fermentira sladkor in vino ali strjuje mleko ali gnije jajca (po Pasteurju to delajo mikroorganizmi iz zraka).
Apnenec je sestavljen iz protitov bakterij, ki so obeležile neko geološko obdobje in ta material bo zato v stiku z vodo začel fermentirati (začel se bo hraniti). Mumije iz Egipta so tudi polne protitov, ki v dotiku z vodo začnejo fermentacijo. Oni preprosto nadaljujejo življenje po nekaj tisoč letih.
Ko vulkanska lava uniči celoten predel v okolici vulkana, prvi lišaji nastanejo potem, ko protiti uničene flore in faune pridejo v kontakt z vodo. In tako se življenje nadaljuje. Po počasnem odmrzovanju so protiti mamuta, ki je poginil pred več kot 50.000 leti (ocene znanstvenikov), spontano pokazali, da so živi in so začeli fermentacijo v sladkorni raztopini.
Ruski raziskovalci so celo leta 1926 dokazali, da so protiti, ki so jih izolirali iz petroleja, pokazali popolno sposobnost za življenje in pričeli so fermentacijo sladkorja. Protiti se ne uničijo niti na temperaturi 1.300 stopinj Celzija niti v žvepleni kislini. Obstajajo celo trditve, da so protite našli v rjavem premogu v nekem eksperimentu v Nemčiji.
V kolikor so točne znanstvene trditve, da kameno olje nastane iz magme (in ne od fosilnih ostankov), to pomeni, da so protiti v magmi in da so praktično povsod okoli nas. Njihova koncentracija v atmosferi – po raziskovanju nekaterih znanstvenikov (dr. William Donald Hamilton) – celo privede do vremenskih sprememb, dežja in snega. To se domnevno dogaja takrat, ko protiti »želijo« izstopiti iz atmosfere na zemljo.
Hamilton in Christner resda nista omenjala protitov ampak bakterije, za katere sta verjela, da obstajajo v atmosferi, saj so na več lokacijah v Franciji, Ameriki in na Antartiki odkrili prisotnost proteinov v ledu in svežem snegu.
MIKROORGANIZMI SO POSLEDICA IN NE VZROK BOLEZNI
Kako nastanejo mikroorganizmi?
Po Beshampovi teoriji se protiti v odvisnosti od tega, koliko je organizem zastrupljen zaradi kislosti okolice, zbirajo, povezujejo med seboj in začnejo kot virusi, bakterije ali glivice po potrebi čistiti okolje oziroma kisel medij. Ker razvijajo svoje posebne oblike – viruse, bakterije – one izvajajo svoj lastni metabolizem in tako začnejo ustvarjati tudi proizvode metabolizma – kisline, ki so za okolje in telesne tekočine škodljive. Ti strupeni odpadni proizvodi so vzrok za vnetja in podpirajo nadaljnjo rast teh mikroorganizmov oziroma njihovo razmnoževanje, kar za njih ustvarja ugodno okolje. V določenem stadiju je njihov razvoj popolnoma patogen (izzove bolezen) in parazitski. Zato so mikroorganizmi posledica in ne vzrok za bolezni.
To je omenjeno celo v nekem modernem medicinskem učbeniku: »V kolikor je koncentracija (nanaša se na tekočine izven celice) spremenjena, tako da vsebuje preveč ali premalo te substance (nanaša se na hranila), postanejo celice bolne in se obnašajo abnormalno, da bi na koncu začele umirati.« (Jacobs, S. &Francone, C., Elements of AnatomyandPhysiology).
“U stvarnosti, nije bakterija ta koja proizvodi bolest, mi verujemo da su to hemijskisastojci tih mikroorganizama podstaknuti neuravnoteženim ćelijskim metaboliozmom u čitavom organizmu kojizapravo proizvode bolest” (Godišnji izveštaj članova Upravnog Odbora Smitsonijan instituta, 1944., u vezi analize rada Rajfovog mikroskopa i njegovog otkrića.)
»V resnici ni bakterija tista, ki povzroča bolezen, mi verjamemo, da so to kemične sestavine teh mikroorganizmov, ki so spodbujene z neuravnoteženim celičnim metabolizmom v celotnem organizmu, kar pravzaprav proizvaja bolezen.«
(Letnoporočilo članov upravnega odbora Smitsonijanskega inštituta 1944 v zvezi z analizo dela Rifeovega mikroskopa in njegovega odkritja).
Dr. John Henry Tilden je že 1926 leta objavil knjigo Toxemia, v kateri med drugim tudi navaja: »Bolezni nastajajo, ko izločanje odpadnih proizvodov metabolizma postane blokirano. Normalni celični metabolizem ustvarja odpadne proizvode. To, čemur pravimo bolezen, je pravzaprav kriza toksemije (vzrok za nastanek bolezni), ko telo poizkuša odstraniti strupe, ki so se nekje zalepili zaradi napačnega načina življenja.«
Vendar se protiti lahko razvijejo tudi v drugačni obliki in se oblikujejo v celice organizma, ki lahko pomagajo pri regeneraciji tkiva.
Po Enderleinovi formulaciji so bili protiti oziroma bakterije, ki so se uporabljale kot zdravilo v času Bechampa, gojeni v mediju, ki je bil sestavljen iz asparagusa in agare. Francoski bakteriolog Gatson Nesen je celo opisal celoten ciklus protita, ko je vzel v obzir, da so vse bakterije nastale od posameznih protitov. On je pokazal in opisal vsako stopnjo kot tudi povratni proces, ko se bakterija preoblikuje nazaj v protit in na ta način prišel do tega, kar je tudi bil cilj – da se odkrije nov življenjski ciklus bakterije.
V kolikor je Bechampova teorija točna, bi se morala v prihodnosti preučevati nova biologija, ki bi slonela na sledečih predpostavkah:
Kri ni sterilna.
Celica ni najmanjša enota življenja.
Mikrobi prihajajo iz krvi (tkiv v tekočem stanju) ali iz drugih tkiv, zato da bi razgradili tkivo, ko več ne morejo v njem živeti in tako ohranjati svoj lastni metabolizem v okolju, v katerem so se našli.
Zdravljenje z antibiotiki (antibiosis = proti življenjski) in cepljenji / vakcinacijami (vaca/vaccina = krava) enostavno nimajo nobenega smisla. Edini, ki imajo od Pasturjeve teorije korist, so farmacevtski karteli, ki so od človeškega organizma naredili najbolj dobičkonosno tržišče.
KAKO IN ZAKAJ USTVARJAJO EPIDEMIJO Z VIRUSI, KI NE OBSTAJAJO?
Vir: http://www.ivonazivkovic.net/virusi-drugi-deo.html
Priredila: Ivona iz rodu Živković
Prevedel: Primož iz rodu Durjava
Nemec dr. Stefan Lanka je eden izmed maloštevilnih virologov, ki se je odločil, da ne zapira oči pred znanstvenimi dejstvi in trdi, če bi virus (kot na primer H5N1), ki povzroča bolezen »ptičje gripe« zares obstajal, bi ga vsak znanstvenik lahko izoliral v navadnem laboratoriju za mrtve ptice. Vendar se to ni nikoli zgodilo. Nasprotno, to kar se uporablja za ugotavljanje prisotnosti virusov, so indirektne/posredne metode, ki ne dokazujejo popolnoma nič.
Na primer, če bi se pokazal obstoj antiteles, ki se vežejo za domnevni virus (virus pa se veže na celico) in če bi prišlo do reakcije telesa na obstoj antiteles, bi s tem »dokazali« obstoj virusa, ki lahko izzove bolezen. Tu očitno gre za posredno »dokazovanje« predpostavke, da virus obstaja.
Resnica pa je, da so ta antitelesa razgradljivi krvni albumini, ki imajo osrednjo vlogo v strukturni integriteti celic, ki rastejo in se delijo in sodelujejo pri celjenju ran.
Krvni albumini, ki jih imenujemo tudi globulini, se bodo v epruveti – ki vsebuje odgovarjajoče koncentracije kislin in baz, mineralov in topil – poljubno kombinirali z drugimi albumini.
»Tako je lahko katerikoli vzorec krvnih albuminov, ki je vzet človeku ali živali – ko gre skozi tak test – poljubno pozitiven ali negativen. Predstaviti nek določen rezultat testiranja na ta način predstavlja čisti kriminal, v katerem sodelujejo izbrani virologi, ki so pripravljeni na manipulacijo,« pojasnjuje dr. Lanka.
»Prav tako so lahko s pomočjo tehnike biokemijskega razmnoževanja, imenovanega »verižna reakcija s polimerazo«, genske substance (fragmenti DNK) virusa razmnožene in se to smatra kot »dokaz« za obstoj virusov. Vendar pa samo razmnoževanje genske substance v laboratoriju ni noben dokaz, da je ta virus vzrok za bolezen.«
Bistvo je v tem, da nikjer ne obstaja genska substanca virusa, za katerega je dokazano, da je izzivalec bolezni, s katero bi se lahko primerjali ti umetno razmnoženi fragmenti.
Po drugi strani pa so to samo fragmenti genske substance, ki so tudi prej že obstajali v teh tekočinah in ti se razmnožujejo in so sedaj uporabljeni za posredno »dokazovanje« obstoja domnevnega virusa, ki izziva bolezen.
»Tisoči delov posrednih dokazov še vedno ne ustvarjajo dokaza. Fotografija objekta, ki je podoben letečemu krožniku še ne pomeni, da le-ta zares obstaja in da lahko leti ter da so v njemu nezemljani,« povzema dr. Lanka.
»SUPER STROKOVNJAKI« IZ ANGLEŠKEGA LABORATORIJ
Na takšen način je bilo večkrat v medijih navedeno, da so bile izvršene nekakšne raziskave v nekem angleškem laboratoriju, vendar ime tega laboratorija ni bilo nikdar omenjeno.
Dr. Lanka misli, da je govor o referenčnem veterinarskem laboratoriju Evropske skupnosti za »ptičjo gripo« v Waybridgu. Dr. Lanka pravi, da je ravno od njih zato večkrat zahteval dokaz o obstoju virusa H5N1 in so mu samo enkrat odgovorili s pismom, v katerem so ga obvestili, da ne razumejo njegovega vprašanja.
Lanka je isti dokaz zahteval od Svetovne zdravstvene organizacije in odgovora nikoli ni dobil.
Spomnimo se še enkrat – virusi so v bistvu samo delci genetskega materiala v proteinskem ovoju. Lahko se reproducirajo s samo infekcijo (z naseljevanjem in prodiranjem) v odgovarjajoče celice domačina in s prisvajanjem kemijskega materiala, ki ga tu najdejo. Proteini, ki sestavljajo en virus, so značilni za vsako vrsto virusa. Za razliko od zavijanja in prenašanja nedotaknjenih genetskih informacij, pa kompozicija proteinov za dani virus rezultira v neki določeni obliki za del (fragment) tega virusa. To je na splošno to, kar vemo o virusih.
Manj je poznano, da obstajajo delčki (fragmenti) genetskega materiala, ki so podobni virusom, ampak to niso. Ti fragmenti se imenujejo fragmenti »podobni virusom«. Le-ti sploh niso redki in se pogosto nahajajo v placenti kot tudi v okolju celičnih struktur v laboratorijih.
»Ti fragmenti so pogosto »mešali štrene«, ko imamo v mislih raziskovanja v ZDA, ker so nekateri fragmenti podobni virusu, ki so ga poimenovali HIV (virus, ki naj bi izzival AIDS). Do danes ni niti en sam fragment označen in ni dokazov da obstaja kot entiteta, ki bi upravičila naziv virus,« pravi dr. Lanka.
Ustavimo se sedaj pri ptičji gripi in tehnikah dokazovanja prisotnosti tega nevarnega virusa. Vse tiste, ki uporabljajo te tehnike, Lanka imenuje psevdovirologi.
VIROLOGI KOT »VŽIGALIČARJI«?
Ti psevdovirologi smatrajo, da v zaščitnem ovoju virusov gripe obstajajo albumini tipa hemaglutinin in albumini tipa encima neuraminidaze.
To so najrazličnejše substance v biokemiji, za katere se smatra, da povzročajo medsebojno sprijemanje podatomskih delcev (korpuskula) rdečih krvnih telesc.
“Psevdovirologi so se tako zedinili, da v zaščitnem ovoju virusa gripe obstaja domnevno 15 različnih vrst albuminov, ki imajo značilnosti hemaglutinina. Število 5 v H5N1 torej označuje 5 vrst albuminov od domnevnih 15 vrst albuminov, katerih obstoj je prav tako demonstriran samo posredno. Z namenom, da »dokažejo« obstoj virusa gripe, ti psevdovirologi v laboratoriju rdeča krvna telesca zmešajo z vzorci, v katerih so domnevno patološki virusi. V kolikor se rdeča krvna telesca sprijemajo, potem se smatra, da je temu vzrok hemaglutinin v virusu gripe, čeprav virus gripe pred tem nikoli ni bil izoliran – kaj šele viden v takšnem vzorcu ali sami mešanici.«
Od tega, kako se dogaja samo sprijemanje, psevdovirologi zaključijo – natančno kot pri Oraclu iz stripa o Asterixu in Obeliksu – katera vrsta hemaglutinina je domnevno najdena.
»Da bi to definirali, imajo na razpolago mnoštvo procedur pri testiranju. Ti testi so narejeni tako, da je tip glutaminina, ki so ga znanstveniki v naprej predpostavili da obstaja, lahko označen kot prisoten,« pojasnjuje dr. Lanka.
Isto je narejeno tudi z neuramidaza encimom, za katerega se smatra, da je sestavni del zaščitnega ovoja virusa gripe. Obstajalo naj bi 9 različnih vrst.
Analogno (podobno) »viralnemu« hemaglutininu obstaja množica lažnivih postopkov testiranja, ki »demonstrirajo« rezultate – tako da se najde tip neuraminidaze za katerega so znanstveniki v naprej predpostavili, da je lahko tukaj – in oni ga zares odkrijejo.
Torej če predpostavimo, da bo iz naftne vrtine pritekla nafta, mi pa v vodnjaku najdemo vodo – potem je ugotovitev pozitivna. Če bi se ugotavljalo, če je nafta v vodnjaku, pa je ne bi našli, potem je ugotovitev negativna – kar lahko pomeni, da nafte sploh ni v zemlji.
V realnosti je neuraminidaza en encim, ki razgrajuje delce enega amino sladkorja imenovanega neuraminska kislina in tako regulira napetost na površini celične opne in zato igra pomembno vlogo v celičnem metabolizmu.
Za takšno dokazovanje obstoja H5N1 virusa vzorci niso potrebni, ker je vse del planirane akcije, ki ima za cilj, da preko propagandnega stroja/medijev poseje strah in nacionalnim vladam naredi ugodno atmosfero za uveljavljanje diskriminatornih zakonov.
»Tako ni čudno, da je puran grškega kmeta Dmitrisa Kominarisa iz vzhodno egejskega otoka Inuse, ki je domnevno umrl od virusa H5N1, izginil brez sledu. V referenčni laboratorij v Angliji nikoli ni prispel vzorec iz Grčije, ampak so »jasnovidni« mediji objavili, da je sumljiv odvzeti vzorec potrdil bolezen. Oni skrivajo laboratorijske izvide, ker so vsi prevara in samo navadni eksperimenti z živalmi. Zato neradi podajajo dokaze,« pojasnjuje dr. Lanka.
GENETSKA REKONSTRUKCIJA VIRUSA
Posebna smer psihološkega udejstvovanja je spuščanje govoric preko »neodvisnih« strokovnjakov za viruse in »neodvisnih« novinarjev o domnevnih genetskih rekostrukcijah posameznih virusov.
Tako je iz tajnih krogov v vojski »pricurljalo«, da je domnevno nevaren virus španske gripe (ki je izzval pandemijo 1918 leta) genetsko rekonstruiran in nato prikazan kot ptičja gripa.
Kaj pa se pravzaprav lahko genetsko rekonstruira, ko noben virus nikoli ni bil izoliran?
Nič drugega kot zamišljen model genetske substance domnevnega virusa gripe. Torej, rekonstruirano je to, kar nikoli prej ni bilo izolirano.
Vse kar je bilo narejeno v tajnih laboratorijih, je v resnici razmnoževanje genskega materiala (substance) s pomočjo biokemijske metode imenovane »verižna reakcija s polimerazo«. S to metodo je tako mogoče razmnožiti nove in nikoli prej najdene obstoječe dele genske substance, ker se njihovi albumini iz ovoja – kot smo že povedali – poljubno vežejo.
»Ravno je dr. Jeffery Taubenberger tisti, ki je prvi prišel z informacijo, da je izvedena rekonstrukcija virusa španske gripe. Delal je za ameriško vojsko. 10 let je delal na proizvodnji kratkih fragmentov genske substance (materiala) tako, da jih je razmnoževal s tehniko »verižnih reakcij s polimerazo« in to je počel z vzorci iz različnih človeških trupel. Iz množice tako proizvedenih delov je izpostavil/izdvojil genske sekvence, ki so najbližje modelu genskega materiala zamišljenega modela virusa gripe. To je potem publiciral.«
»Niti iz enega trupla ni bil izoliran niti en tak fragment genske substance, ki bi odgovarjal zamišljenemu modelu dobljenega virusa.«
»Če so bili virusi tam prisotni, bi lahko bili z lahkoto izolirani in iz njih bi se lahko izolirala njihova genska substanca. Ne bi bilo nujno, da se proizvaja mozaik od modela genske substance. Očitno je vse to narejeno, da bi se lahko publicirala prevara.«
Smatralo se je, da ti kratki fragmenti/deli genetskega materiala, ki v genetskem smislu sploh niso kompletni in so celo nezadostni za oblikovanje enega gena, skupaj lahko tvorijo celoten gen substance enega virusa gripe.
»Potrebno je samo zbrati in zavesti publicirane dolžine teh fragmentov, da bi odkrili, da skupek vseh dolžin teh posameznih fragmentov ne odgovarja zamišljenemu modelu genoma virusa gripe. Še bolj enostavno je vprašanje, v kateri publikaciji se lahko najde fotografija iz elektronskega mikroskopa tega domnevno rekonstruiranega virusa. Taka publikacija ne obstaja,« pojasnjuje dr. Lanka.
Dr. Lanka poudarja, da se s to tehniko lahko manipulira tako z genetiko prstnega odtisa, testiranjem nekoga kot identičnega ali različnega od »najdenega« vzorca s kraja zločina. Samo če je najdeno mnogo genske substance, ki se lahko primerja, daje takšen odtis prsta določeno verjetnost, da odgovarja osumljencu in prav tako mora biti proces izveden pravilno.
ZAMIŠLJENI MODEL GENOMA POSTAJA ZNANSTVENO DEJSTVO
KAKO SO PARAZITI POSTALI VIRUSI
Ljudje večinoma ne razmišljajo, ko dobivajo informacije o pojavu in širjenju bolezni, ki se imenuje »ptičja gripa« in katero povzroča »nevaren virus« H5N1. Ne da bi se spuščala v to, kaj povprečno izobražen človek ve o virusih (oziroma ne ve), bi lahko neko nelogičnost vseeno prepoznali in to z zelo malo znanja. Vendar je potrebno vključiti možgane.
Ptice selivke nadaljujejo svojo pot žive in zdrave, medtem ko navaden narod ostane v paničnem strahu. Danes na celotnem svetu obstaja veliko število ogromnih farm za vzgajanje živine. Te tovarne proteinov za živali predstavljajo popolnoma neprimerno in nenaravno okolje/sredino. Živali dnevne svetlobe običajno sploh ne vidijo. Odličen opis ene takšnih tovarn je dal Miloš Crnjenski v svoji knjigi »Roman o Londonu«.
Zato tudi ni čudno, da jih veliko število pomre vsak dan. Že od 19. stoletja se ve, da se v takšnih pogojih pojavljajo mnoge bolezni pri pticah. Pravimo jim simptomi ptičje parazitoze.
Potem pa je bil po 2. svetovni vojni pod vplivom ameriških strokovnih avtoritet, vpeljan naziv »ptičja gripa« (ptičja influenca), da bi se kot povzročitelj vedno bolj pojavljal virus, ki se prenaša iz ene na drugo žival.
Vendar od tega virusa nikoli ni umrlo 100 milijonov perjadi, ampak se je zgodilo nekaj drugega. Če ena kokoška nese manjša jajčka, ima zato ptičjo monocitozo (ptičja kuga) in na H5N1 je testirana pozitivno (na prevarantski način, ki smo ga opisali) in zakoljejo vse druge kokoške na farmi. Tako se je zgodilo, da je od virusa H5N1 poginilo okoli 100 milijonov ptic.
Dr. Lanka pojasnjuje, da je v javnosti objavljeno zelo malo poročil o tem, kakšni so zares bili simptomi bolezni tistih, za katere je rečeno, da so umrli od »ptičje gripe«.
Prav tako je nepoznano, kako jih obravnavajo potem ko so hospitalizirani. Ljudi s simptomi prehlada so tako lahko ujeti na ulici ali na letališču (zato so v Aziji celo nameščeni skenerji, ki merijo temperaturo potnikom). Prepričali so jih, da so težko okuženi in le-ti so se panično prepustili »strokovni obravnavi« ljudi v zaščitnih belih oblekah z maskami na licu. Ti manijaki v belem so jih z lahkoto odpeljali v izolirane prostore in šotore, kjer so jim lahko vbrizgali karkoli, da bi domnevno zaustavili fantomski virus.
Rezultati neodvisnih obdukcij so ostali nepoznani. V strahu in splošni paniki bi najbližji težko posumili, da se gre za zločinsko prevaro v kateri sodelujejo tudi vlade in »strokovnjaki« iz njihovih držav
KAKO »DOKAZUJEJO« DA H5N1 UBIJA PTIČJI EMBRIO?
Da bi dokazali, kako je virus H5N1 smrtonosen, izvleček iz krvi umrlih ptic vbrizgajo skozi lupino jajca v embrio. V odvisnosti od tega, koliko je vbrizgano materiala in kje, je odvisno kako hitro bo embrio umrl. Če se vbrizga v srce, je smrt trenutna. Seveda bi na ta način embrio umrl, tudi če bi izvleček bil popolnoma sterilen. Vendar to ni pomembno, važno je, da se javnosti prikaže, da je fantomski H5N1 smrtonosen, ne glede na to, da pred tem ni bil niti izoliran.
Od embrijev, ki so na ta način ubiti, se proizvajajo milijoni odmerkov cepiv
»Potrebno je samo pogledati v publikacije, v katerih se opisujejo eksperimenti z živalmi. Kokoši se tri dni počasi dušijo do smrti, saj se jim skozi sapnik daje tekočina, ki je predpisana kot zdravilo,« razkriva Lanka. Vse vidne posledice takšnega zločina nad živalmi, se potem prikazujejo kot simptome ptičje gripe in delovanje »nevarnega virusa« H5N1.
Če se Tamiflu predpiše nekemu bolnemu človeku, je zelo verjetno, da lahko povzroči še bolj resne simptome kot je gripa sama.
Dr. Lanka pravi: »Če ugotovimo, da obstaja pandemija, bodo mnogi ljudje istočasno vzeli neko zdravilo. V takem primeru bomo imeli nedvoumne simptome Tamiflu epidemije. Zato je logično, da so smrtni primeri, ki jih je povzročil Tamiflu, pričakovani, vendar bodo predstavljeni kot nevarni simptomi ptičje gripe.«
Podobno se je zgodilo v zgodnjih dneh pojava AIDS-a. Edino zdravilo, ki je bilo takrat v uporabi, je bilo imenovano AZT, ki je bilo najprej razvito za potrebe kemoterapije pri ljudeh, ki so imeli raka. AZT je zelo strupen. Na ovoju je bilo navodilo z »negativnimi učinki«, ki se niso razlikovali od simptomov AIDS-a.
Poglejmo, kaj piše na škatlici »zdravila« AZT: STRUPEN če se ga vdihne, v kontaktu s kožo in če se ga pogoltne. Ciljni organi: kri in kostni mozeg (brez teh dveh tkiv ni življenja). Če boste občutili slabost,poiščite zdravnika (dober vic!) in mu pokažite, kaj ste popili. Medicinskemu osebju (ki ne misli s svojo glavo, ampak z glavo farmatoksiološkega kartela) svetuje, da v slučaju uporabe tega zdravila na pacientu (beri butcu) nosijo zaščitno obleko.
Zaključna misel prevajalca
Izkoristil bom priložnost in dodal nekaj lastnih opažanj in zaključkov, ko se tudi sam prvič soočam s to zahtevno tematiko. Jasno moram poudariti, da nisem medicinski strokovnjak. Na tem področju sem laik, vendar to ne pomeni, da sem neumen in da nimam zdrave pameti in volje, da bi raziskoval tudi meni težka vprašanja.
To, kar pojasnjuje dr. Stefan Lanka, Bechamp, tudi dr. Gregor Knafelc me niti malo ne preseneča. Da. Epsko so nas prevarali. Pa ne samo nas. Tudi naše roditelje in njihove roditelje. Ta prevara se vleče skozi rodove, mi pa imamo to enkratno priložnost, da jo razkrinkamo, se z njo pogumno spopademo kot zgoraj omenjeni strokovnjaki in za vselej opravimo z nakopičenm in nerazumnim zlom.
Kot pravi dr. Knafelc naše telo sestavlja več bakterij kot pa izvornih človeških celic. Če sem prav razumel do sedaj prevedeno, so virusi, bakterije in glivice samo različne stopnje živih organizmov, ki domujejo v človeškem telesu kot osnovni najmanjši delci življenja in pomagajo pri ustvarjanju, razvoju in propadu življenja v fizičnem svetu.
Noben od teh delcev se ne more prenašati iz človeka na človeka. Še manj iz živali na človeka ali iz zraka na človeka ali iz vode na človeka itd.
Ti delci, ki so v popolnoma zdravem živem organizmu speči v obliki protitov (mikrozime) – majhnih pikic v tekočih tkivih organizma (na primer krvi), se v zastrupljenem organizmu preoblikujejo ali v viruse ali bakterije ali glivice, odvisno pač od kislosti okolja v katerem se nahajajo (pH telesnih tkiv). Zato je za razvoj virusov v telesu vedno vzrok zastrupljenost telesnih tkiv.
Ivona Živković nam je lepo namignila, da do epidemije lahko pride samo z nadzorovano genocidno akcijo stvorov in njihovih odpadniških plačancev. Če se boste spomnili, sem v enem od prvih obvestil pisal o tem, da je Wuhan mesto, kjer se je domnevni Sars-Cov-2 ali COVID-19 ali koronavirus pojavil. Kakšen scenarij se je po vsej verjetnosti odvil v Wuhanu.
Najprej je potrebnop vedeti, da imajo stvori v Wuhanu enega izmed svojih sedežev. Eden izmed lastnikov wuhanskega laboratorija je George Soros. Tam so nedvomno prisotni tudi drugi stvori. Potem je potrebno vedeti, da je Wunah 13 milijonsko mesto, ki ima najbolj na gosto razpredeno 5g omrežje. Ciljanje ljudi z izjemno visokimi frekvencami povzroči takšno trenutno zastrupljenost telesa, da so ljudje padali kar na cesti in umirali. Mnogo jih je dobilo simptome, podobne težki gripi.
Ni čudno, da so navalili na bolnišnice v strahu, da so se okužili z nevarnim virusom. Panika. Strah. Ludizem. Kaos. Kot v kakšnem hollywoodskem filmu.
Kaj so naredili v bolnicah. Ljudem so dali »zdravila« in jih cepili. S tem so jih še bolj zastrupili in ni minilo veliko časa, da so »znanstveniki izolirali« virus, ki se je začel nezadržno širiti.
Kako se je lahko širil, če pa se ne more?
Saj se ni širil virus, ampak so ljudje, ki imajo večinoma spremljevalne zdravstvene težave in tisti, ki imajo zastrupljena telesna tkiva (včasih se tudi nam to zgodi), obolevali za sezonsko gripo. Seveda so šli v bolnišnice ali ambulante, kjer so jih nevedni in ignorantni »zdravniki« še dodatno zastrupili in jim še poslabšali stanje.
Zakaj se je v Italiji zgodila takšna katastrofa, pri nas pa ne?
Tega, kar bom napisal ne morem potrditi ali dokazati, zato opozarjam, da so to samo moja opažanja. Stvori in njihovi odpadniški plačanci namreč spretno skrivajo pristne podatke. Nedvomno pa bi te informacije bilo mogoče preveriti, če bi kdo imel toliko volje. Sam ne utegnem delati vsega in še italijansko bi bilo potrebno znati pa ne znam. V Lombardiji, kjer je bilo največ mrtvih in okuženih v Evropi, je namreč malo pred izbruhom epidemije oziroma celo pandemije potekalo neko cepljenje, kar daje nek logičen odgovor na zgornje vprašanje. Nič se ne bi čudil temu, saj je Bergamo eden najbolj satanističnih krajev v Evropi. Sedež črnega papeža. To pomeni, da je na kupu toliko stvorov, da ne bi bil velik problem ustvarit »ugodne« pogoje za takšno katastrofo.
Zato vas rotim, da svoje najbližje informirate o teh stvareh in da za vsako ceno preprečite cepljenje svojih rojencev in starejših ljudi, vaših roditeljev ali vaši dedkov in babic. Obstaja namreč velika verjetnost, da umrejo ravno zaradi tega, ker se bodo cepili proti gripi. Po poznavanju agende teh stvorov pa lahko z veliko prepričanja povem, da v primeru, da bodo najavili novo cepivo proti korona virusu, bo le-to bistveno bolj smrtonosno kot je bilo sedaj.
Človek resda ignorantu, ki ga nič ne zanima in ki mu njegov prišepetovalec pravi, da sem jaz zmešan in je on pameten, ne more pomagati. Vsak je namreč svoje sreče kovač. Vendarle pa poizkušajte najti nek prefinjen način, da spodbudite ljudi, ki jih imate radi, da se sami pozanimajo o teh stvareh.
Sam se trudim, da stvari, ki se na prvi pogled zdijo izjemno težke, povem na lahkoten način. Temu pravim »ulična modrost«. Poizkusite tudi vi.
Ko se bomo lažje srečali in bo možno pripraviti neko informativno-izobraževalno srečanje vas želim presenetiti s tematiko, ki vsakega zdravo-razumskega človeka zanima.
Že sedaj vam postavim vprašanje, ki je eno izmed temeljnih vprašanj, ki »muči« človeka že od pradavnine. Mnogi so poizkušali bolj ali manj uspešno odgovoriti na njega.
https://vitafit.si/izobrazevalni-koticek-laz-imenovana-virusi-2-del-kako-in-zakaj-se-ustvarja-epidemija-iz-neobstojecih-virusov-virusov/
greva jovo na novo, da ti še malo razložim, da ne boš samo limalo. Moje bo okrepljeno, tvoj tekst je kopiran neokrepljeno ležeče. Ok? Boš prebralo? Boš, razumelo pa tako ne boš nič
Med neželenimi učinki so občutek težkega dihanja, stiskanje v grlu in žrelu ter hiperventilacija oziroma motnje dihanja.
občutek… Lahko govoriva o stresnem sindromu. Torej ljudi pumpate, da bodo kar pomrli če se bodo cepili. Normalno. Tak občutek kot ga ti opisuješ jaz dobim, ko mi gre baba z mojo kartico v trgovino in jo po treh urah še ni nazaj. Hiperventiliran gledam v telefon, ker ne vem a me bodo z banke klicali da je limit prekoračen, ali pa me bo baba klicala zakaj kartica več ne prime. Torej tole bova mirno pripisala “strahu” a ne?
Nekateri so dobili alergijsko reakcijo, pa tudi anafilaksijo oziroma življenjsko nevarno alergijsko reakcijo. Med neželenimi učinki so bili prijavljeni tudi izpuščaji, rdečina kože, dermatitis, urtikarija, srbenje, boleča koža in potenje.
Nadalje poročajo o limfadenitisu oziroma vnetju bezgavk, trombocitopeniji oz. znižanju trombocitov v krvi, ter nevtropenij oz. krvni bolezni, za katero je značilno zmanjšano število nevtrofilcev.
Nehaj se smešit no. Nevtrofilci so skupina belih krvničk, ki se stalno spreminja. Nekje na tri ure pada in se dviguje. Bum.bar, vsaj osnove bi se lahko naučil, če že limaš. Če padejo naglo je to večino zaradi pomankanja vitamina B (v podrobnosti ne grem, ker itak ne poznaš različnih b vitaminov), ampak ko vitaminiziramo in vrnemo zadostno količino, se zadeva porihta v 14 dneh. Vsak vnos lahko zmanjša določen vitamin. Vsako zdravilo. Jaz sem danes mexalen vzel za glavo pa mi lahko zmanjša. Trotl
Pri nekaterih se je pojavila slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska in gastritis. Ljudje so bili nemirni, nespečni ali pa zaspani in razdražljivi.
bruhanje in bolečine v trebuhu se lahko pojavijo čisto ob vsakem vnosu kateregakoli zdravila. Nespečnost pa se pojavi, ko cel dan buliš v you tube filmčke in posledično zaradi zvišanega sladkorja v krvi in tlaka ne moreš zaspat
Pri nekaterih se je po cepljenju na kraju vboda pojavila bolečina, rdečina, oteklina in srbenje, povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečina v prsih, oteklina obraza in mrzlica.
bolečina ob vbodu? Resno? Aja men se je pa čudn zdel zakaj je tamalga nogica bolela ko smo ga cepili pri dveh letih za redno cepljenje. Uf, dobr da si povedal. A če te osa pič takrat ni bolečine, rdečine in otekline? To je poškodba organa s pikom (koža je največji človeški organ, mogoče veš a ne? Oteklina obraza in mrzlica? Verjetno ja, če te zob boli
Med neželenimi učinki so tudi tahikardija, bradikardija in miokardni infarkt, glavobol, vrtoglavica, parestezije, kolaps, omotica, krči in pareza obraznega živca. Lahko pride do izgube apetita, bolečin v mišicah in sklepih, herpesa, bledice, levkemije ali limfoma, tromboze ali embolije.
to si že naštel prej sem ti že vse povedal, še enkrat so ti ponovili v drugačni obliki, da ti misliš da je nekaj novega napisanega. Aja napisal si parestezija… Česa? penisa? Noge? Prstov? Česa?
Daj zresni se in nehaj limat nekaj česar ne poznaš no. Kot bi šel jaz zdaj pline iz Plutona limat.
greva jovo na novo, da ti še malo razložim, da ne boš samo limalo. Moje bo okrepljeno, tvoj tekst je kopiran neokrepljeno ležeče. Ok? Boš prebralo? Boš, razumelo pa tako ne boš nič
Med neželenimi učinki so občutek težkega dihanja, stiskanje v grlu in žrelu ter hiperventilacija oziroma motnje dihanja.
občutek… Lahko govoriva o stresnem sindromu. Torej ljudi pumpate, da bodo kar pomrli če se bodo cepili. Normalno. Tak občutek kot ga ti opisuješ jaz dobim, ko mi gre baba z mojo kartico v trgovino in jo po treh urah še ni nazaj. Hiperventiliran gledam v telefon, ker ne vem a me bodo z banke klicali da je limit prekoračen, ali pa me bo baba klicala zakaj kartica več ne prime. Torej tole bova mirno pripisala “strahu” a ne?
Nekateri so dobili alergijsko reakcijo, pa tudi anafilaksijo oziroma življenjsko nevarno alergijsko reakcijo. Med neželenimi učinki so bili prijavljeni tudi izpuščaji, rdečina kože, dermatitis, urtikarija, srbenje, boleča koža in potenje.
Nadalje poročajo o limfadenitisu oziroma vnetju bezgavk, trombocitopeniji oz. znižanju trombocitov v krvi, ter nevtropenij oz. krvni bolezni, za katero je značilno zmanjšano število nevtrofilcev.
Nehaj se smešit no. Nevtrofilci so skupina belih krvničk, ki se stalno spreminja. Nekje na tri ure pada in se dviguje. Bum.bar, vsaj osnove bi se lahko naučil, če že limaš. Če padejo naglo je to večino zaradi pomankanja vitamina B (v podrobnosti ne grem, ker itak ne poznaš različnih b vitaminov), ampak ko vitaminiziramo in vrnemo zadostno količino, se zadeva porihta v 14 dneh. Vsak vnos lahko zmanjša določen vitamin. Vsako zdravilo. Jaz sem danes mexalen vzel za glavo pa mi lahko zmanjša. Trotl
Pri nekaterih se je pojavila slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska in gastritis. Ljudje so bili nemirni, nespečni ali pa zaspani in razdražljivi.
bruhanje in bolečine v trebuhu se lahko pojavijo čisto ob vsakem vnosu kateregakoli zdravila. Nespečnost pa se pojavi, ko cel dan buliš v you tube filmčke in posledično zaradi zvišanega sladkorja v krvi in tlaka ne moreš zaspat
Pri nekaterih se je po cepljenju na kraju vboda pojavila bolečina, rdečina, oteklina in srbenje, povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečina v prsih, oteklina obraza in mrzlica.
bolečina ob vbodu? Resno? Aja men se je pa čudn zdel zakaj je tamalga nogica bolela ko smo ga cepili pri dveh letih za redno cepljenje. Uf, dobr da si povedal. A če te osa pič takrat ni bolečine, rdečine in otekline? To je poškodba organa s pikom (koža je največji človeški organ, mogoče veš a ne? Oteklina obraza in mrzlica? Verjetno ja, če te zob boli
Med neželenimi učinki so tudi tahikardija, bradikardija in miokardni infarkt, glavobol, vrtoglavica, parestezije, kolaps, omotica, krči in pareza obraznega živca. Lahko pride do izgube apetita, bolečin v mišicah in sklepih, herpesa, bledice, levkemije ali limfoma, tromboze ali embolije.
to si že naštel prej sem ti že vse povedal, še enkrat so ti ponovili v drugačni obliki, da ti misliš da je nekaj novega napisanega. Aja napisal si parestezija… Česa? penisa? Noge? Prstov? Česa?
Daj zresni se in nehaj limat nekaj česar ne poznaš no. Kot bi šel jaz zdaj pline iz Plutona limat.
[/quote]
NE CEPIVU
To, kar pojasnjuje dr. Stefan Lanka, Bechamp, tudi dr. Gregor Knafelc me niti malo ne preseneča. Da. Epsko so nas prevarali. Pa ne samo nas. Tudi naše roditelje in njihove roditelje. Ta prevara se vleče skozi rodove, mi pa imamo to enkratno priložnost, da jo razkrinkamo, se z njo pogumno spopademo kot zgoraj omenjeni strokovnjaki in za vselej opravimo z nakopičenm in nerazumnim zlom.
Kot pravi dr. Knafelc naše telo sestavlja več bakterij kot pa izvornih človeških celic. Če sem prav razumel do sedaj prevedeno, so virusi, bakterije in glivice samo različne stopnje živih organizmov, ki domujejo v človeškem telesu kot osnovni najmanjši delci življenja in pomagajo pri ustvarjanju, razvoju in propadu življenja v fizičnem svetu.
Noben od teh delcev se ne more prenašati iz človeka na človeka. Še manj iz živali na človeka ali iz zraka na človeka ali iz vode na človeka itd.
Ti delci, ki so v popolnoma zdravem živem organizmu speči v obliki protitov (mikrozime) – majhnih pikic v tekočih tkivih organizma (na primer krvi), se v zastrupljenem organizmu preoblikujejo ali v viruse ali bakterije ali glivice, odvisno pač od kislosti okolja v katerem se nahajajo (pH telesnih tkiv). Zato je za razvoj virusov v telesu vedno vzrok zastrupljenost telesnih tkiv.
NE CEPIVU
NE CEPIVU
To, kar pojasnjuje dr. Stefan Lanka, Bechamp, tudi dr. Gregor Knafelc me niti malo ne preseneča. Da. Epsko so nas prevarali. Pa ne samo nas. Tudi naše roditelje in njihove roditelje. Ta prevara se vleče skozi rodove, mi pa imamo to enkratno priložnost, da jo razkrinkamo, se z njo pogumno spopademo kot zgoraj omenjeni strokovnjaki in za vselej opravimo z nakopičenm in nerazumnim zlom.
Kot pravi dr. Knafelc naše telo sestavlja več bakterij kot pa izvornih človeških celic. Če sem prav razumel do sedaj prevedeno, so virusi, bakterije in glivice samo različne stopnje živih organizmov, ki domujejo v človeškem telesu kot osnovni najmanjši delci življenja in pomagajo pri ustvarjanju, razvoju in propadu življenja v fizičnem svetu.
Noben od teh delcev se ne more prenašati iz človeka na človeka. Še manj iz živali na človeka ali iz zraka na človeka ali iz vode na človeka itd.
Ti delci, ki so v popolnoma zdravem živem organizmu speči v obliki protitov (mikrozime) – majhnih pikic v tekočih tkivih organizma (na primer krvi), se v zastrupljenem organizmu preoblikujejo ali v viruse ali bakterije ali glivice, odvisno pač od kislosti okolja v katerem se nahajajo (pH telesnih tkiv). Zato je za razvoj virusov v telesu vedno vzrok zastrupljenost telesnih tkiv.
NE CEPIVU
[/quote]
so virusi, bakterije in glivice samo različne stopnje živih organizmov
Zdaj se boš moral odločit, ker si včeraj pisal, da pa virusi niso živo bitje. Kaj zdaj? So ali niso?
so virusi, bakterije in glivice samo različne stopnje živih organizmov
Zdaj se boš moral odločit, ker si včeraj pisal, da pa virusi niso živo bitje. Kaj zdaj? So ali niso?
[/quote]
Virus pomeni strup, in to je neprimerno ime za nekaj kaj pomaga organizmu.
Strup je (latinsko virus), to kaj je imenovano virusom v našem organizmu je čistilec.
Nemoreš strup čisiti strupom (virusom). Igra besed. V cepivih je samo strup, nič druzga
(ne rabiš prevajat).
V našem telesu je konstantna borba, in ti čistilci (neprimerno imenovani virusi) ne gredo z ćloveka na človeka, niti z živali (slepi miš) na človeka. ZF.
Simpl as pasulj.
https://www.youtube.com/watch?v=dEQQBI4i-Hw
Virus pomeni strup, in to je neprimerno ime za nekaj kaj pomaga organizmu.
Strup je (latinsko virus), to kaj je imenovano virusom v našem organizmu je čistilec.
Nemoreš strup čisiti strupom (virusom). Igra besed. V cepivih je samo strup, nič druzga
(ne rabiš prevajat).
V našem telesu je konstantna borba, in ti čistilci (neprimerno imenovani virusi) ne gredo z ćloveka na človeka, niti z živali (slepi miš) na človeka. ZF.
Simpl as pasulj.
https://www.youtube.com/watch?v=dEQQBI4i-Hw
[/quote]
Virus pomeni strup, in to je neprimerno ime za nekaj kaj pomaga organizmu.
Strup je (latinsko virus), to kaj je imenovano virusom v našem organizmu je čistilec.
Nemoreš strup čisiti strupom (virusom). Igra besed. V cepivih je samo strup, nič druzga
(ne rabiš prevajat).
V našem telesu je konstantna borba, in ti čistilci (neprimerno imenovani virusi) ne gredo z ćloveka na človeka, niti z živali (slepi miš) na človeka. ZF
S kje si to google prevod stisnu? S kitajščine? Kaj ti ne znaš tri stavke sam napisat? Ne razumem. Nič ne morem razbrat s tega prevoda
Virus pomeni strup, in to je neprimerno ime za nekaj kaj pomaga organizmu.
Strup je (latinsko virus), to kaj je imenovano virusom v našem organizmu je čistilec.
Nemoreš strup čisiti strupom (virusom). Igra besed. V cepivih je samo strup, nič druzga
(ne rabiš prevajat).
V našem telesu je konstantna borba, in ti čistilci (neprimerno imenovani virusi) ne gredo z ćloveka na človeka, niti z živali (slepi miš) na človeka. ZF
S kje si to google prevod stisnu? S kitajščine? Kaj ti ne znaš tri stavke sam napisat? Ne razumem. Nič ne morem razbrat s tega prevoda
[/quote]
Razumeš ti odlično.
Zdaj pa resno: zakaj zbolimo?
V trenutnem položaju je v naslovu zastavljeno vprašanje še kako aktualno. Mislimo si, da je pravi odgovor: zaradi virusov, bakterij itd. A to je žal velika zmota, ki jo drago plačujemo. Pravi odgovor je mnogo bolj zapleten kot bi si mislili.
V 13. stol so verjeli, da bolezni pridejo od Boga, v 15. stol. so bili prepričani, da pridejo od hudiča, kasneje so mislili, da pridejo od sokov, danes pa smo krivdo za zbolevanje naprtili mikroorganizmom. To so pogledi, ki so se izmenjali skozi čas. Resnica je, da so pogojene z minulimi človekovimi deli in njegovo psiho.
V zvezi z boleznimi govorimo le o mikrobih in virusih in prezremo številne druge načine vstopanja bolezni v naše telo. Sedanje pojmovanje sveta močno podcenjuje vplive našega mišljenja, čutenja in čustvovanja. Vse kar mislimo in občutimo, ustvarja neizogibne posledice v naših telesih in naših življenjih; bistveno vpliva tudi na naše zdravje. Ni človeške misli ali občutka, ki bi ne pustila posledic v nas, vse do fizične ravni. Strah, ki je v zadnjem času v svetu preprosto eksplodiral, pa je tu eden izmed najbolj usodnih dejavnikov. A tega se ne zavedamo.
Prav tako se nam zdi neverjetno, morda celo smešno, da tudi laž, licemerje in obrekovanja delujejo v nas pogubno. Težko verjamemo, da podobe, s katerimi se poglabljamo v sen, igrajo pomembno vlogo pri obolevanju.
Nadalje se ne zavedamo, kako vidne predstave, ki nam vstopajo v zavest, prehajajo v našo podzavest. Grozote, ki smo jim priča v filmih in medijih, zelo negativno delujejo na nas. Znanosti se ne sanja, da se bolezenske klice povezujejo s tovrstnimi vplivi.
Zgoraj omenjene trditve so le črke na papirju, dokler ne sprevidimo, da se za njimi skriva zelo kompleksno ozadje. Ozadje, katerega razumevanje lahko spremeni naša življenja.
Onkraj fizičnih čutov
Da bi v nadaljevanju zapisano lahko sprejeli in dojeli, si moramo najprej priznati, da poleg sveta, ki ga zaznavamo s petimi čuti, obstaja tudi metafizični svet, del katerega so nematerialni pojavi kot življenje, mišljenje, čutenje, intuicija, domišljija, zavest in številni drugi. V ta svet doslej nismo hodili iskat odgovorov za pojave in fenomene, ki smo jim priča. A brez poznavanja in razumevanja sveta onkraj fizičnih čutova se preprosto ni mogoče dokopati do pravih spoznanj in celovitega znanja. Ta svet nam na znanstven način že več kot stoletje odkriva antropozofija Rudolfa Steinerja, ki ga (žal) večinoma poznamo le po Waldorfski pedagogiki, biodinamiki in ekološkem kmetovanju.
Rudolf Steiner je bil znanstvenik velikega formata in nam je že pred stoletjem razodel številne skrivnosti življenja, ki nam bi danes, ko se npr. srečujemo s kužnimi boleznimi, prišle še kako prav. V nadaljevanju jih nekaj povzemam. Ko nam razlaga osupljivo nematerialno ozadje človeka, nam razkriva svet številnih nevidnih, subtilnih struktur, nekakšnih orodij in instrumentov človeka, ki omogočajo življenje, mišljenje, čustvovanje, hotenje itd. Tako ugledamo človeka tudi kot toplotno, zračno in vodno bitje ter spoznavamo naše subtilne sestavine – etrsko, astralno telo in jaz, ter nižjo in višjo naravo človeka. Spremljamo človeški razvoj od izhodišča, ko je bil le oblaček toplote, preko današnje stopnje razvoja, do prihodnjih faz, ki se bodo odvijale v naslednjih tisočletjih. Ko človeka spoznavamo na takšen način, razumemo, da je bolezen nepravilno budno stanje našega astralnega telesa. V bolnem telesu tiči pokvarjeno duševno, ki je izkusilo določen vpliv duhovnih bitij teme. Če bi lahko ta vpliv izvlekli iz duhovnega, bi telo ozdravelo.
Vse kar se dogaja na fizični ravni, vodijo določene sile in zakoni, kar pa se vrši na nematerialni ravni, vodijo duhovna bitja – hierarhija duhovnih bitij, kjer ločimo bitja svetlobe in bitja teme. Prav zdaj se odvija pomemben boj med njimi. Ker sedanja znanost ne zmore razložiti zla, magije in številnih psiholoških pojavov (fantomi, demoni, pošasti, prikazni…), vse to pomete v koš z nalepko »praznoverje«. A tisočletja, še preden je materializem zatrl duhovnost, so ljudje prepričano govorili o Luciferju in Ahrimanu (Satanu v Svetem pismu) in njuni odgovornosti za številne negativne pojave in vplive na človeka. Poglobljen vpogled v prakso razkrije, da se teh entitet preprosto ne da zanikati. Le naivnež lahko reče, da so tovrstni negativni pojavi – plod naključja. Eden najboljših trikov Ahrimana je bil, da nam je v materializmu duhovni svet povsem zastrl in tako skril samega sebe. Če ne poznamo sovražnika, se proti njemu ne moremo boriti. Toda, ali zlo lahko zanikamo?
Bolezni ni mogoče globoko razumeti brez poznavanja vloge Luciferja in Ahrimana. Danes se v nas odvija boj med luciferičnimi in ahrimaničnimi silami, ki delujejo na nas skozi naš Jaz. Če se naslonimo na Sveto pismo: Ko je Lucifer začel vplivati na ljudi (kača, ki je zapeljala Evo), je moralo priti do sredstva za blokiranje njegovih nakan – bolečine. Jehova zato pravi: »Otroci se morajo rojevati v bolečinah!«
Predstavljam si torej, da so moči, ki nam onesposobijo organe, dobre moči, ki nasprotujejo vplivom temnih sil. Človek mora spoznati dobro in slabo; brez spoznanja slebega ne bi mogel razločiti, kaj je dobro. Okvare organov so varovalke, ki preprečujejo, da bi človek pregloboko zahajal v slepe ulice. Sile teme imajo nalogo človeka napeljati k temu, da bi si pridobil … hm, pomembne, pogosto boleče izkušnje, ki vodijo k višji zavesti, k višjemu spoznanju, spoznanju svojeg božanskega porekla. Zato človeka skušajo, zavajajo in ga mamijo na krivo pot.
Steiner nam pokaže, da nas Ahriman želi čim bolj odtrgati od naše duhovne narave in nas prikleniti na Zemljo, nasprotno pa nas Lucifer skuša ločiti od nje in zvabiti na nebo. Ko sledimo Luciferju, grešimo zoper moralo, ko sledimo Ahrimanu pa zoper logiko in zdravo mišljenje. Lucifer nam podtika napačne motive, Ahriman pa plane na nas, kadar menimo, da naša lastna pamet ne zadošča in nas skozi razpoko napolni z lažmi. Ko jima sledimo, pride do zmot in zablod, ki jih stvarstvo ne tolerira; treba se je soočiti s posledicami. Te se pokažejo na naši najbližji okolici – na telesu kot bolezen.
Steiner tudi razločno pove, da mikrobi in virusi niso vzrok bolezni temveč spremljevalci, pokazatelji le-te. Naše sedanje predstave so napačne – zamenjujemo vzrok in posledico. Izjavo »gripo povzroča virus gripe« lahko primerjamo s trditvijo »gasilci netijo požare«. To je sicer zelo logično: vedno so prvi tam, kjer gori. Toda dejavnost mikrobov in virusov ni izvor bolezni; oni pridejo na sceno šele v fazi čiščenja telesa. Treba je raziskovati, kaj ustvarja plodna tla za njihovo množenje. Podobno je razmišljal tudi Antoine Bechamp, genialen raziskovalec, ki bi konec 19. stol. usmeril medicino na pravi tir, če ga ne bi uničili (več o tem najdete v besedilu Mit o mikrobih).
Kot razlaga Steiner, so mikroorganizmi in virusi ter parazitska bitja znamenje delovanja Ahrimana v svetu; so njegova tvorba. Predstavljajo na Zemljo pregnana Ahrimanska bitja. Človeka z Ahrimanom povezuje materialistični pogled na svet (navezanost na Zemljo), s tem v zvezi pa je tudi občutenje strahu (bojazen pred izgubo). V tem kontekstu mikroorganizmi predstavljajo nekakšno obliko poravnave za povzročeno bolečino in trpljenje, ki smo ju v preteklosti prizadejali zemeljskemu – živalim. Preprosto rečeno so mikroorganizmi torej nekakšno ponovno utelešenje živali, ki so bile ubite in pojedene. Parazite ustvarjajo elementarna bitja iz vrst gnomov (škratov) in undin (vodnih vil).
Kot pojasnjuje, znotraj štirih človekovih členov delujejo različna duhovna bitja: v fizičnem telesu fantomi, v eterskem aveti ali utvare, v astralnem demoni, v jazu pa duhovi. Z ezoteričnim delom se človek lahko najprej osvobodivpliva demonov, nato utvar …
Prej ali slej se bomo morali soočiti s tem, da preko našega neustreznega duševnega življenja – slabih odnosov, nemoralnih dejanj, laži in nekarakternosti – kvarno vplivamo na naše etrsko in astralno telo; tu tiči glavni dejavnik porajanja bolezni. Vsiljevanje lastnega mnenja in prepričanj, želja po obvladovanju drugega, nestrpnost do drugačnosti so prav tako duhovno sporna dejanja. Posledica je odvezava (ločitev dela, delitev) v astralnih telesih in formiranje samostojno živečih bitij, demonov, ki zaživijo v naši bližini. Svet je poln utelešenih demonov laži. Postanejo naši nevidni spremljevalci. Oni so pobudniki bolezni in priložnost za svoj obstoj najdejo v bakterijah, obenem pa bakterije ustvarjajo.
Omeniti pa velja naslednje: ukvarjanje z negativnimi entitetami je modro le v omejenem, za razumevanje potrebnem obsegu; vsaka pozornost, ki jo temu namenjamo, jih krepi in povečuje njihov vpliv. Tudi poglabljanje v bolezni ni nikakršno jamstvo pri krepitvi zdravja. Če se osredotočam na to, da me nekdo ogroža od zunaj, mi je še težje. Zato rajši raziskujmo svoje sposobnosti, sile v sebi.
Steiner nam da vedeti še nekaj: Bivanje duše na Zemlji je spuščanje v okolje, ki ni duši lastno, a je potrebno, zato duša vedno niha med duhovnim in zemeljskim, išče ravnovesje. Človek ni materialno temveč duhovno bitje, ki (občasno) naseljuje fizično telo. Naša duša ni rojena in ne umre, ampak pride od zunaj, se združi s kaljo v materi in se ponovno vrne v duhovni svet. Človek mora zato nenehno skrbeti, da se odvrača od pretiranega zemeljskega vpliva. Zdravljenje bolezni je v tem, da odpravimo premočan zemeljski vpliv, ki se uveljavi na bolnem organu.
Poslanstvo bolezni
Ali imata bolezen in bolečina sicer kako posebno vlogo? Imata! Pozitivni duhovi, ki vodijo razvoj človeštva, so sprejeli protiukrepe, ki predstavljajo nujno protiutež dejanjem ahrimaničnih duhov, ki v človeku budijo materialne želje in interese; v človekovo bit so vcepili bolezen, trpljenje in bolečino, sicer bi popolnoma podlegel čutnemu svetu in pozabil svoje duhovno poreklo. In tako je na svetu natanko toliko trpljenja in bolečine, kolikor je zanimanja zgolj za fizično in materialno. Popolna izguba duhovne zavesti bi sicer pomenila naš propad – ugasnili bi v otrdelem telesu.
Bolečina je vzgojno sredstvo, naš vzgojitelj, ki nas odvrača od podleganja luciferičnim silam, ki so se naselile v naših astralnih telesih. Kjer v bolezni nastopi bolečina, jo je povzročila luciferska moč.
V normalnem zdravem stanju je naše astralno telo v spečem stanju – njegove »živosti« se ne zavedamo. Ko se astralno telo pregloboko potopi v fizično in etrsko telo in se hoče v nas »prebuditi«, pride do motnje – bolezni. Bolečina je prodor zavesti astralnega telesa v fizično in etrsko telo. Zavest astralnega telesa takrat doživljamo kot Jaz zavest, kar občutimo kot bolečino. Gre torej za nepravilno budno stanje našega astralnega telesa.
Bolečina je torej posledica luciferskega vpliva. Lahko pa bolezenskega procesa ne spremlja bolečina; takrat je ta posledica Ahrimanskega vpliva. Ta je bolj pritajen kor luciferski, leži bolj globoko spodaj, ne le v napakah astralnega ampak tudi etrskega telesa. Poškodbe organa v tem primeru ne spremlja nujno bolečina, pač pa ta propada. Ko obstaja nevarnost, da se preveč oklenemo fizično-čutnega sveta, nastopijo sile, ki ta organ uničijo in preprečijo pregloboko prodiranje v iluzijo. Jetra npr. so organ, ki nas priklepa na Zemljo in imajo velik vpliv na to, da človek zdrsne v iluzijo.
Kako zdraviti? Zdravljenje je odstranjevanje luciferskega ali ahrimaničnega elementa. Zato so pri zdravljenju lahko uspešni tudi šamani. Pri ozdravitvi pride do izravnave sil med fizičnim in etrskim telesom ter med etrskim in astralnim telesom. Pri ljudeh z notranjimi duševnimi pretresi (razvneta čustva, notranje nezadovoljstvo, stanje naveličanosti…) se bolezen pogosto ne pozdravi dokončno, bolezen postane kronična. V tem primeru je med fizičnim in etrskim telesom prišlo do izravnave, med etrskim in astralnim pa ne.
Ozdravljivost ali neozdravljivost bolezni leži v karmi. Pri neozdravljivi bolezni je karmično odplačilo dovolj močno šele, ko gremo skozi smrt.
Bolezen vselej leži v celotnem organizmu in se na posameznem organu le močneje izrazi. Če smo dovolj razumni, lahko vsako bolezen spremenimo v duhovni proces in samovzgojo ter tako tisto, kar bi morali doseči z boleznijo, izvršimo s svojimi duševnimi silami.
Astralno gnitje in karma
Zgodbo o ozadju bolezni, ki je večplastna, nam Steiner osvetli še z drugih zornih kotov. Bakterije denimo lahko živijo le v človeškem telesu, sončna svetloba jih nemudoma uniči. Zdrav človek prejeto svetlobo preobraža v sebi in tako preprečuje razvoj mikroorganizmov v telesu. Bolj ko je človek »čist« in duhovno razvit, več svetlobe ustvarja, bolj »sveti«, kar je na astralni ravni razločno vidno. To je bilo nekoč splošno znano, zato so nad glavami svetnikov slikali svetniški sij. Če preobrazbe svetlobe ni dovolj, se bakterije, ki so sicer v manjši meri vedno prisotni v njem, lahko množijo in ustvarjajo težave. Pravo vprašanje je torej, zakaj je omenjeni proces zavrt. Bolezen lahko torej razlagamo kot nezmožnost ustvarjanja preobrazbe svetlobe v telesu, za kar obstajajo psihični razlogi.
Infekcijske bolezni so največkrat povezane s procesi »astralnega gnitja«, kar vodi do razmnoževanja bakterij. Močna astralna emocija je strah. Kuga je zdesetkala evropsko prebivalstvo v času množičnega napada Hunov (ostanki izumrle Atlantske rase; Atila je bil potomec Atlantov). Huni, ki so jih podžigali demoni, so izzvali v evropskem prebivalstvu skrajno grozo. Podoben vpliv na »astralno gnitje« je imelo v XIX. stol. razredno sovraštvo.
Pomembna skupina vzročnih dejavnikov, povzročiteljev bolezni, je karmičnih. Nobena obravnava bolezni, ki ne vključuje človekove karme, ne more biti celovita. Karma, ki je posredna posledica Ahrimanovih dejanj, je blagoslov, saj nas obvezuje, da popravimo vsako napako in s tem povečamo sposobnost preobrazbe svetlobe v sebi. Zakonu karme (vzroka in posledice) se ni mogoče izogniti. V zvezi s karmičnim delovanjem Steiner razkrije marsikaj.
Z nobenimi higienskimi in medicinskimi ukrepi se ne moremo osvoboditi bolezni, ki ima karmični vzrok. Izkustvo bolezni prinaša pomembno, marsikdaj nezamenljivo razbremenitev karme.
Steiner pove tudi marsikaj, kar nam ni prijetno slišati in še težje prebaviti. Nagnjenost h kužnim boleznim izhaja iz predhodnega življenja, iz sebične potrebe za kopičenje bogastva. Kdor želi obogateti v tem življenju, škodi svojemu naslednjemu utelešenju. Nagnjenost za kužne bolezen v naslednjem življenju je odvisna od lastnosti etrskega telesa v tem življenju. Slab značaj v minulem življenju vodi k večjemu podleganju boleznim v sedanjemu fizičnemu telesu in obratno.
Sodobni človek bi moral vedeti tudi to: Bolj ko je življenje udobno, bolj prazna je duša; bolj ko je zunanje življenje »zdravo«, bolj je duša bolna in polna trpljenja. Bolečine in poškodbe ustvarjajo pogoje za večjo modrost v naslednjem življenju, preležane bolezni pa omogočajo večjo lepoto telesa.
Nalezljivim boleznim in epidemijam so bolj podvrženi ljudje, ki preveč spijo in tisti, ki uživajo preveč beljakovin.
Ob navedenih informacijah, ki pričajo, kako imajo celo na videz nepomembne podrobnosti v naših življenjih daljnosežne posledice, nam postane razumljivo, zakaj budisti predpisujejo obsežen sveženj pravil (8-člena pot), kako v življenju pravilno gledati, misliti, čutiti, ravnati …
Past materialzma
Kdor prinaša v sen materialistične predstave o človeku in svetu, vabi ahrimanske sile k delovanju na svoj organizem in ustvarja primerno »klimo« za mikrobe in viruse v sebi. Ti se v njem množijo še posebej močno, kadar se potopi v spanec z grozljivimi predstavami o boleznih, s slikami trpečih bolnikov in s strahom pred okužbo. Tako se v duši gradijo praslike in predstave, prežete s strahom. Medtem ko astralno telo in jaz v spanju izstopita iz fizičnega telesa, v telesne organe iz duhovnega sveta vstopajo in delujejo nanje sile, ki ustvarjajo množice bacilov in virusov.
Boleznim najpreprosteje zapremo vrata tako, da v sanje vstopamo z ljubečo željo pomagati drugim ljudem. Zelo koristno je obravnavati duhovna spoznanja preden zaspimo, prežemati se z duhovnimi predstavami in z ljubeznijo do stvarstva; tako pozitivne duhovne sile v času spanja sevajo v telesne organe. Tudi logično, čisto mišljenje deluje na telo zdravilno in ga krepi. Matematiki menda za kolero niso zbolevali.
»Če ljudje niso pripravljeni v sebi slediti vzgibom, ki prihajajo od duhovnega spoznanja, bodo njihova telesa preplavile sile demonov.« Stremeti k duhovnemu prebujanju torej ni nekaj nepomembnega; je pogoj za večanje kakovosti naših življenj, morda celo za preživetje civilizacije.
Toda do duhovnosti marsikdo čuti odpor. Sodobni človek v razvitem svetu resda priznava kopico našim čutom nevidnih pojavov: radioaktivnost, magnetizem, EM valovanje, mikroorganizme itd., ne priznava pa kopice dejavnikov in pojmov, o katerih že tisočletja govorijo religije. Znanost nas prepričuje, da duhovne sile sicer so, a niso nič drugega kot posebna oblika naravnih sil. Duševne pojme poskuša prevesti na sile, povezane z elektriko ali magnetizmom (tema botrujejo zemeljske, naravne in ne duhovne sile). Vse, kar prihaja od duš, poskušajo zanikati. V vsaki izjavi, da je snov edina resničnost, moramo zaznati šepetanje Ahrimana. Z zastiranjem duhovnega znanja poskuša človeka obdržati v materializmu, da bi se po smrti njegova duša še naprej zadrževala v zemeljskem okolju v kraljestvu materialnega, kjer bi ga temne sile in bratovščine lahko uporabile za svoje cilje. Tu obstaja le eno zdravilo: (intelektualno) vedenje o tem.
Vračanje k duhovnosti ne pomeni nekritično sprejeti nekdanje verske dogme pač pa spoznati metafizične fenomene in pojme na objektiven, znanstveno utemeljen način. Odpiranje duhovnosti je vračanje k svojim koreninam. Človeštvo se lahko reši pred neugodnimi scenariji v prihodnosti le s krepitvijo duhovnosti.
Materializem, ki je sicer pomembna faza v duhovnem razvoju človeka, ker je omogočil pridobitev čuta individualnosti in osebne svobode, se utegne v prihodnosti še bolj krepiti, na škodo zdravja prihodnjih generacij, ki bodo vse bolj trpele v bodočih boleznih in okvarah živčnega sistema. To se pri posameznikih (voditelji!) in posameznih narodih v obliki naraščajoče nestrpnosti, netolerantnosti in agresivnosti že kaže. Zaradi pomanjkanja duhovnosti se bodo razširile epidemije duševnih bolezni, tako da bodo otroci že od rojstva bolehali za nevrozo in drhtavico.
Bodoče epidemije norosti so karma materializma. Če ne bo prišlo do prevlade duhovih tokov, bomo poželi sadove ozke materialistične miselnosti, ki so jo naši predniki posejali na astralni ravni.
Strah nas ugonablja
Govorili smo o tem, da je močan strah pred boleznijo sam po sebi generator bolezni. Iz tega izhaja preprost sklep: Manj se bojimo okužbe, bolje smo zaščiteni pred njo.
Ob vseh predstavljenih Steinerjevih spoznanjih mi je jasno naslednje: slikovita predstava, polna strahu in močna zavest o nevarnosti, ki nam preti, zaradi vpliva na astralno telo postane vzrok okužbe oz. bolezni. Prepričanje, da utegnemo zboleti, ker nismo odporni – tako kot tisoči, ki so doslej že podlegli tej zahrbtni bolezni, in strah, da nas utegne doleteti najslabši scenarij, sta sama po sebi lahko vzrok za to, da zbolimo. Zato nenehno obstreljevanje z informacijami o številu obolelih in umrlih ustvarja odlične psihološke pogoje za naše zbolevanje. Najhuje pa je to, da iz strašljivega psihološkega ozračja skorajda ne moremo pobegniti: kamor se obrnemo, povsod je tu.
Vsi poznamo placebo učinek, ko pozitivnega rezultata ne ustvarja neka učinkovina temveč zgolj naša psiha. A obstaja tudi nocebo učinek z nasprotnim delovanjem, ki v tem času, ko nam celo najbližji lahko predstavlja smrtno grožnjo, deluje s polno paro. Človek je duhovno bitje, ki materializira svoje predstave.
A tu je treba računati še z drugimi pojavi, ki neposredno rušijo naše zdravje. Maske nas spreminjajo v pomilovanja vredna, asocialna bitja z nagobčniki, rušijo naš jaz in zaupanje v lastne zdravilne moči. Z njimi se samozastrupljamo in potiskamo svoje telo v vse večjo zakisanost, idealno okolje za razvoj bolezni. Našo imunsko odpornost dodatno ruši teptanje našega človeškega dostojanstva, hišni zapor pa povečuje našo nemoč, ko preprečuje naše medsebojno informiranje in vzajemno premagovanje problemov, pa tudi sočutno delovanje, s čemer usiha v nas moč zdravilne ljubezni.
Nič pa zaupanje v moč lastnega imunskega sistema ne ruši tako kot prepričanje o nujnosti cepljenja. Obstajajo učinkovita in cenena zdravila, a poskrbljeno je, da do njih ne moremo. Ni zaželeno, da bi človek svoje zdravje vzdrževal in krepil sam. Steiner je že pred stoletjem videl, da bodo cepiva uporabili tudi za to, da bodo človeku preprečili njegov duhovni razvoj.
Planetarna izkušnja
Naj zapišem še nekaj lastnih razmislekov. Menim, da je z aktualno p(l)andemijo Ahriman tokrat poskrbel za globalno predstavo brez primere v svetovni zgodovini. To mu je uspelo po zaslugi spleta in globalnih medijev, na katerih visimo kot prašički na seskih matere svinje. Na svet je izlil doslej največjo salvo strahu; vse človeštvo je preplavil z lažjo o smrtno nevarnem virusu, ki že mesece neumorno kaplja v podzavest slehernega med nami. Nevedni tej laži in vsem njenim sestricam nasedamo ter brez pomislekov sledimo ukrepom in pobudam v razmere, ki nas potiskajo v še večjo nemoč.
Ali je tudi to del Božjega načrta za človeštvo? Bržkone gre za lekcijo brez primere v zgodovini človeštva, lekcijo, ki naj ljudi strezni in zbudi iz materialistične otopelosti – usodne grožnje človeštvu, ki bi utegnila povzročiti zaton civilizacije. Ta Ahrimanov podvig je zgovoren test naše duhovne zrelosti. Z njim je hipoma ustvaril polarizacijo ljudi na takšne, ki so se izgubili v materialističnem enoumju, in drugačne, ki se (že) odpirajo duhovnim spoznanjem. V prvem taboru jih pesti smrtni strah, da jih bo bolezen izbrisala, v drugem pa se zavedajo, da smrt, ki jo tako ali tako določa usoda, ni resnični konec, saj duša ne umre. Prvi se od drugih ločijo že na daleč: nosijo maske, tudi takrat, ko ne »ogrožajo« nikogar. Pohiteli bodo s cepljenjem in se posmehujejo posledicam, o kakšnih pleteničijo zavedeni »teoretiki zarot«. A »teorije zarote« so še ena briljantna Ahrimanova prevara, s katero je v hipu razorožil tiste, ki se jim ne ljubi razmišljati.
Ko bo svet odkril ogromni potencial duhovne znanosti, bo reševal civilizacijske probleme, vključno z boleznimi, mnogo učinkoviteje in na povsem drugačni ravni. Zato je pomembno graditi našo duševno-duhovno moč, seveda ob pravi duhovno-znanstveni vsebini. Mnogo več kot z zdravili in cepivi lahko človeštvo naredi za svojo srečno prihodnost in zdravje z odpiranjem zavesti duhovnemu svetu, ki ga bomo prenehali obravnavati kot bolno versko fantazijo.
Oborožene s pravim znanjem o boleznih nas ne bi mogli pretentati v pristajanje na nesmislne, nedelujoče ukrepe, ki nikakor ne pripomorejo k zaščiti in krepitvi našega zdravja temveč delujejo prav nasprotno. Tudi ne bi pristajali na kratitev človeških svoboščin, ki nas vodijo v novodobno suženjstvo.
Vse dosedanje kuge je človeštvo – Bogu hvala – preživelo. In bo tudi to. Med preživelimi bodo predvsem tisti, ki se bodo (pravočasno) opremili z znanjem, kako se izogniti vse hujšim zvijačam in pastem sil teme. To je naloga, ob kateri se velja zamisliti, kajti od znanja ni odvisna le kakovost življenja temveč tudi svoboda človeka.
Po naslednjih besedilih (po GA klasifikaciji Steinerjevih del): GA 93, Ga 96, GA 98, GA 120, GA 266 povzel Zoran Železnikar
https://www.prisluhni.si/2021/01/18/zdaj-pa-resno-zakaj-zbolimo/
Prevod je popolnoma neberljiv. Moraš imeti že kar nekaj domišljije, da iz tega nekaj nesmiselnega sestaviš ali pa moraš vedeti, da je to Ludi in poznati njegove nebuloze, da veš kaj je sploh želel povedati. A to ste vsi Ludi?
[/quote]
Nekaj preprostega, kar bo blesavo multinično prizadeto sposobno razbrati in razumeti:
https://www.lahkonocnice.si/kategorije/vse-pravljice
Nekaj preprostega, kar bo blesavo multinično prizadeto sposobno razbrati in razumeti:
https://www.lahkonocnice.si/kategorije/vse-pravljice
[/quote]
Hvala, Robica. Tole je pa zate. Ko boš obvladalo, se pa spet javi:
https://zurnal24.si/magazin/kako-ga-obdelati-oralno-41833
Te nebuloze bi mogli odstranit. Kvazi strokovnjaki in njihovo zastarelo znanje:) Kaj v knjigi pridejo do elektronskega mikroskopa pa laboratorijskih tehnik? PCR, elisa, kromotografija, masni spektrometer? Bo preveč?
Lepo da se je Vagabund tokrat (primerno) odzval:)
Te nebuloze na katere se sklicujete so čisto mimo. Upam, da samo trolata
Hvala za posredovanje tega teksta.
Nekaj takega sem rabil, kajti v tem tekstu je zajeto skoraj vse, kar bi nekdo, ki je na duhovni poti, MORAL vedeti o sebi in o stvareh, ki so okrog njega.
Že enkrat, najlepša hvala od starostnika 70+, ki je že nekaj let na duhovni poti in se spreminja.
1, Bolje pozno, kot nikoli…
2. Nikoli ni prepozno.