Res mi je žal, da takrat, ko je bil čas za otroke delati, nisem nog malo bolj skupaj držala.
Naj vam povem zakaj tako mislim. Zanima me tukaj še kakšen enako misleč, ali naj ima pač zaradi svojih misli slabo vest.
No takole, imam moža, ki poleg službe ne počne popolnoma nič in sina, ki cele dneve visi za računalnikom. Ne glede na to koliko truda je bilo vloženega v otrokovo vzgojo in moževo prevzgojo, vidnega učinka ni. Sama pa sem utrujena, utrujena od skrbi za dom, od skrbi, ki jih prinaša služba, skrbi, ki jih pač prinaša življenje in ne zdi se mi prav, da sem za vse pri hiši sama, pomagati pa nočeta. Lansko poletje sem za 10 dni spokala od doma, rabila sem oddih od njiju. Težko mi ju je gledati kako nemarna, nonšalantna in nesposobna sta. Ko sem se vrnila domov mi je bilo žal, da sem šla, saj sem za ves užitek krepko plačala. Stanovanje je smrdelo, nepomita posoda naložena v banji, kopalnica pod goro umazanih cunj. Sin in mož nehvaležna do amena. Nobenega odnosa z njune strani, nobene hvaležnosti, nič. Kot bi bila brez čustev.
Žal mi je, da sem se poročila, žal mi je da sem se odločila za otroka. Ko pogledam nazaj si mislim, mar bi noge takrat bolj skupaj držala, pa bi danes lahko živela bolj brezskrbno in morda živela svoje sanje, sanje popotnice in pisateljice, tako pa sem samo ena zgarana mama in žena, ki je v bistvi doma čisto nevidna, no, razen pri delu.

P.S.: Pa zdi se mi, da kot žena in mama nisem naredila veliko stvari narobe. Bolj se mi zdi, da je problem naših karakterjev. Onadva neprilagodljiva, jaz popolnoma kontra, enostavno se mi zdi, da si nismo kompatibilni.

Zanima me, je tukaj še kakšen enako misleč, ali naj ima pač zaradi svojih misli in občutkov slabo vest.

Ti imaš lahko slabo vest samo zaradi svoje lastne neumnosti, zaradi ničesar drugega.
Poročila si se z gnojem od dedca in potem si rodila še fantka, ki je zrastel v gnoja, podobnega fotru. Škoda tvojega življenja, res. A ti ni mama nikoli rekla: Kakor si boš postlala, tako boš spala?
No vidiš, ti si si tako zanič postlala.

Iz tvojega pisanja veje veliko pritajene sreče! Vidi se, kako neizmerno si hvaležna za čudovitega moža in enkratnega sina, da ti dajeta priložnost, da lahko v polnosti udejanjiš svojo poklicanost službovati moškim, in da ti še vedno nudita prostor za izboljšave! Morda le ne najdeš dovolj dobrih besed, ki bi ustrezno opisale tvojo srečo. Si si pa že tudi sama dala odgovor: moškemu moraš streči še bolj kot do zdaj, to je tvoja edina pot do dokončne sreče! Če je nepomita posoda v banji, to pomeni, da si spregledala, kako naučiti moža in sina, da jima ni treba posode nositi tako daleč! Preveč truda je to zanju, preveč zahtevaš od njiju! Za popolnejšo srečo jima vbij v glavo, da posodo lahko odložita točno tam, kjer nehata jesti! Ne smeš ju siliti v čezmerni trud! Še najbolje bo, da bosta jedla na kavču ali gejmerskem stolu, kamor jima boš seveda jedi prinesla ti in jih od tam tudi odnesla! Seveda v popolni neopaznosti, da ne boš niti za milisekundo pokvarila njunega intenzivnega gledanja v zaslon! Tu se boš morala še veliko naučiti in potruditi, zato pa si zdaj zapadla malo v dvome. A odgovor je, kot rečeno, še več truda! Še več službovanja! Še več pospravljanja! Še več čiščenja! Službo moškemu moraš spraviti na višji nivo in v višjo prestavo! Ko boš enkrat tam, se boš samo še nasmehnila na to, kar si danes napisala!

Spakiraj in pojdi. Začni novo življenje. Zveni grdo? Ja bog pomagi, res je grdo, a druge ni. Mogoče te bo kdo prepričeval v neke pogovore, dogovore, kompromise, finte, s katerimi ju boš čudežno spreobrnila….. No, ne boš ju. To je edina resnica. Spremenilo se ne bo nič. Misliš tako do konca življenja živeti? Še enkrat, spakiraj in pojdi. Pa ne skrbi, kaj bodo ljudje rekli. Nekaj časa boš naslabša oseba na svetu, a počasi se bo pokazalo, koliko je v resnici ura. Verjemi.

Ženske postanemo sužnje, če se odločimo za družino. Sužnje, ki jih noben ne ceni. Predlagam, da ju nehaš razvajati in jima streči spredaj in zadaj ter si poiščeš kakšen hobi, morda začneš pisat. Povej, da bo od zdaj vsak pospravljal za sabo in da si tudi ti zaslužiš še kaj drugega kot biti čistilka in kuharica. Bodi odločna.

Čim si rekla “moževa prevzgoja” je jasno v katerem grmu tiči zajec.

Človeka ne moreš prevzgojiti, to so pravljice za nesrečne ženske, ki si iščete luzerje in se zraven tolažite, da jih lahko spremenite. Ko se pa zbudiš je 20 let mimo in 20kg preveč na bokih pa te noben več ne pogleda.

Namesto v čiščenje in pospravljanje začni vlagat čas in energijo v dodaten zaslužek in si poišči neko stanovanje pa ju pusti. A to pa ne a ne?

Loči se, pusti sina možu, preseli se v svoje stanovanje, kjer boš imela svoj red, svoja pravila, svobodo in mir, kasneje lahko najdeš nekoga s katerim se bosta dopolnjevala in uživala življenje.

Karma je kurba. Šla si predaleč z norčevanjem iz drugih ljudi.
Dobro veš o čem govorim.
Kdor se zadnji smeje, pa to … bo trd pristanek …

za vsako r.i.t. palca raste – tudi za tvojo!

Da do moža ne čutiš (več) nič je jasno in edini pravilni izhod je ločitev. Ne vem, kaj čakaš. Da pa si tako brezbrižna do lastnega otroka, da ti je žal, da si ga rodila… samo zato, ker se je bolj vrgel po očetu? To se mi zdi pa malo psihopatsko. Mogoče si tako otopela? Čimprej začni postopek za ločitev, odseli se, da spet najdeš samo sebe, morda najdeš tudi materinsko ljubezen, če je že tista do moža mrtva.

prvo mi povej kako je izgledala ta prevzgoja katero is izvajala, vreščanje in komandiranje kaj kdo sme in kaj ne sme?
Kot drugo zakaj si se odločila prav zanj, najbrž je bil v nečem poseben, v čem ?

prvo mi povej kako je izgledala ta prevzgoja katero si izvajala, vreščanje in komandiranje kaj kdo sme in kaj ne sme?
Kot drugo zakaj si se odločila prav zanj, najbrž je bil v nečem poseben, v čem ?

če živite v hiši se ti niti ločiti ni treba ,da začneš živeti svoje življenje. Gotovo imate vsaj eno sobo frej, če imata samo enega otroka. Ne vem sicer koliko je sin star, če je še mladoleten, potem boš delno morala skrbeti še zanj. Sicer pa začni prati zase, pospravljati svoj del, kuhati zase (ženske v teh letih jemo manj in bolj dietno, je pravo olajšanje, ko ni treba moških futrat). položnice si z možem razdelita na pol. Ko boš začela živeti svoje življenje, pa boš videla, kaj bo prineslo naprej. Veliko nas je takih, ki smo se ujele v mreže laži in lastnih neumnosti. Dokler pa živiš in ti glava dela, je čas za spremembe.

Pa sem mislil, da takih več ne delajo……drugače pa bolj patetična provokacija

In kako dolgo še mora po tvoje izkazovat ljubezen skoraj 18 letnemu mulcu s čiščenjem in streženjem spredaj zadaj?
Ali ga lahko vsaj pri 18 pusti očetu?
Glede na to, da je prvih 18 let tako ali tako ona 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} skrbela zanj?
Ponavadi so fantje pri 10 šli z očetom in se niso mame držali za kiklo.

Škoda je dobre ženske. Škoda je tudi tistih samskih, ki so bli pošteni pa so “češ”zgledal luzerji, ker so pač pošten bili in po statistiki iz pogleda ženske so bili bolj zanimivi hm, kateri le.

Kako pa naj s kopalnico?
Pa čiščenje kuhinje, da si lahko naredim vsaj kak obrok?
Pa čiščenje in pospravljanje dnevne sobe, da se lahko vsaj za 5 min vsedem na kavč in pogledam poročila – ok ajd to bi lahko počela v sobi.
Kaj pa hodnik/stopnišče/predsoba? Tisto tudi dedca userjeta.

Kako pa naj s kopalnico?
Pa čiščenje kuhinje, da si lahko naredim vsaj kak obrok?
Pa čiščenje in pospravljanje dnevne sobe, da se lahko vsaj za 5 min vsedem na kavč in pogledam poročila – ok ajd to bi lahko počela v sobi.
Kaj pa hodnik/stopnišče/predsoba? Tisto tudi dedca userjeta.
[/quote]

se pravi ne iščeš rešitve, ampak problem. ja potem pa hišo naprodaj in vsak s svojo polovico naprej.

Lahko je tebi tako govoriti, daliti nasvete in pisati s kavča…. v reali gledat enega takega celo po ločitvi in tako po tvojih nasvetih pa nikakor. Moraš bit pa res ku-ku, da se ne odseliš in vztrajaš zaradi “hiše” v skupni hiši.

Ni problem v hiši. Problem je, da si s svojo plačo ne bo mogla privoščit najema+stroške + preživnine za otroka + vzdrževanje še kakšnega avtomobila, ker roko na srce, otrok ziher ne bo šel z njo.
V glavnem standard ji bo precej padel. Je tako avtorica?
Koliko imaš plače? Prihrankov? Kreditov?
Bi rekla, da živiš iz rok v usta.
Začni dajat 500 eur na stran vsak mesec eno leto.
Toliko te pride najem s stroški če imaš reeeees veliko srečo.

Ma gre za moralo, da ne bo še vedno služkinja tudi po ločitvi dvema polnoletnima moškima še vedno v tisti bajti, no. ker veliko slovenskih bajt je tako narejenih, da ne moreš narediti dveh bivalnih ločenih enot – že pri kuhinji in kopalnici se zaplete – souporaba prostorov- in še vedno bo morala pucat svinjarijo za njima.

Ti kar verjamem da je tako. Kriva nista pa ne mož in ne sin ampak izključno TI. Če si videla, da se moža ne da prevzgojit bi se enostavno ločila. Tako tvoj sin ne bi imel vzor v gnilem lenuharskem možu. Zdaj pa je postal isti kot on, ker je imel pač tak vzor vsak dan. Svoje napore si vlagala povsem v napačno stvar. Če si videla, da prevzgoja moža ne gre bi morala takoj napore preusmerit v to da odideta z sinom stran. Večno vlagat napore v nekaj kar ne moreš spremenit je skrajni neumno. Kupi ali najami si garsonjerico in ju pusti naj se zadušita v svojem smradu in umazaniji. Če ne gre pač ne gre. Mož se spremenil ne bo, to pravljico lahko pozabiš. Sin pa še mogoče če ga bo taprava v roke dobila. Če bo takšna kot ti in samo kidala njegov svinjak za njim leta in leta potem bo isti foter. Žal. Se boste mogle zavedat, da ko izbirate partnerje to ni kar tako. To so očetje vaših otrok in v njem bodo poiskali vzor. Sin bo imel iste navade, hčerke si bodo iskale tipa takšnega kot je ati. To niso malenkosti in šale. Mogoče je treba malo bolj premislit preden se pustite oplodit vsakemu lenemu luzerju, ki si niti riti ne zna oprat, kaj šele kaj drugega postorit.

Na prvi strani imaš temo kaj te čaka na stara leta. Locen sin v otroški sobici in 2 vnuka.

Kako pa naj s kopalnico?
Pa čiščenje kuhinje, da si lahko naredim vsaj kak obrok?
Pa čiščenje in pospravljanje dnevne sobe, da se lahko vsaj za 5 min vsedem na kavč in pogledam poročila – ok ajd to bi lahko počela v sobi.
Kaj pa hodnik/stopnišče/predsoba? Tisto tudi dedca userjeta.
[/quote]

Kako za vraga dva dedca tako umazeta stopnice in hodnik, da je čiščenje problem, ki avtorici teme onemogoča literarno kariero? Kaj pa počneta na stengah?

Ne podpiram tega, da je vse domače delo na ženi, daleč od tega, ampak pri treh ljudeh v bajti, pa nobenih majhnih otrok ali dementnih starčkov ni vmes, pa gospodinjenja ne more bit toliko. Povej, kaj te v resnici moti, ker ni pomivanje stopnic težava.