Odkar sem postala mama se več ne bojim smrti. Ker vem, da se mi ne more nič zgoditi. Ne bom umrla na cesti, ne bo me ubila korona, ne bom zbolela za kakšno drugo boleznijo. Še potovanja z letalom me več ni strah, čeprav sem vedno imela fobijo pred letenjem. Popolnoma sem prepričana, da ne bo strmoglavilo nobeno letalo, na katerem sem jaz. Če bi namreč umrla v letalski nesreči, bi to pomenilo, da sem opravičena vseh nadaljnjih starševskih dolžnosti, kar nikakor ne gre. Niti slučajno se ne bom tako lahko izmuznila. Če bi umrla v letalski nesreči, naslednjih deset tisoč sobot ne bi bila prisiljena hoditi na igrišče in se vračati v stanovanje, ki zaudarja po otrokovem bruhanju in izločkih. Izpustila bi lahko klošarko sedenje med kupi igrač in otrokom, ki mi pljuva neprežvečeno hrano. Ne pravim, da si želim umreti, a enostavno vem, da še dooolgo ne bom umrla.
Imeti otroka NI FAJN! Glede resnice o materinstvu obstaja nekakšna tiha zarota. Nihče ti po resnici ne pove, kako je. Zakaj moraš žrtvovati svojo svobodo, če imaš nekoga rad? Zakaj mora imeti nekoga rad pomeniti, da z veseljem sprejmeš dejstvo, da se je tvoje življenje občutno poslabšalo v vseh pogledih?? Jaz tega ne morem sprejeti.

Najboljša izjava, ki sem jo dobila ko sem malo podobno tebi jamrala: zakaj bi povedala, kako je, naj se še kdo drug zajebe.
No, pa res je 100 posto drugače, kot ko si sam in svoboden, ampak postane boljše. Verjemi, eni so takoj presrečni, eni pa rabimo čas, da se pri vadimo na novo življenje, ampak potem ga ne bi nikoli več zamenjali s starim.

Saj postane bolje, ko otrok zraste. Pečena si pa kar za precej let, ja. Imaš pa vsaj otroka, nekoč boš imela vnuke. Eni ljudje nimajo nikogar.

Jaz sem tudi prvo leto trpela in se spraševala kje zaboga je tista materinska sreča in uživancija. Potem drugo leto sem bila spet noseča in naslednje 2 leti so bile kristusove muke za znort. zdaj sta 4 in 6 in končno uživamo, vsako leto bolj.

Jest pa nisem trpela zato ko sem koncn dobla otroka, pac pa so mi z otrokom postavli tudi diagnozo, ki pa ni zabrisala dejstva, da sem postala mama, se bolj sem mogla stisnat, po 3eh hudih operacijah in dolgotrajnem okrevanju. Babice ni, sta umrli. Tko, da potrp. Loh je slabs. Jest sem bla tok na tleh, da me je moz 2x reseval. Hudo hudo

Ja, je naporno prvih 5 ler potem gre na bolje. Nikoli se ne bi vrnila nazaj in še enkrat dala vse skozi, 3 otroke enga za drugim, potem veš, da je bilo najmanj 5 let življenja namenjeno samo otrokom. Hranjenje, previjanje, kuhanje, pospravljanje, vstajanje ponoči itd. Zdaj smo super in nikoli ne bi šla še enkrat čez vse to, čeprav imam otroke neizmerno rada. Ampak rada imam tudi sebe, tako da smo s tem zaključili in končno spet začeli živeti. Ker tisto ni nič od življenja.

Če bi tvoji starši tako razišljali kot ti danes, te ne bi imeli, pa tudi ti ne bi imela nobenih problemov…. Kruta realnost… za ljudi, ki jih nikoli ne bo, ker mislijo samo nase danes, ne pa na to, kako bo, ko bodo starejši in potrebovali sami pomoč.

ki non stop objavlja tukaj gor poste proti otrokom. Očitno je bolna v glavi in strašno grda, pa ne pride do seksa in potem opazuje vse živo okoli sebe, ki ima otroke.
Tistim, ki jim je življenje taka muka, imajo enostavno rešitev, ki je tudi trajna.
Tiste, ki ne marajo svojih otrok, naj jih dajo v posvojitev.

IN KAKO SPLOH LAHKO LETIHŠ? a imaš to krila, da lahko letiš?? a si to ptičji človek s krili, da lahko letiš, ali si nadčlovek z nadnaravnimi sposobnostmi, s katerimi se lahko na druge konce evrope oz. sveta teleportiraš oz. preslikuješ???

ZATO KER SAMA NIMAM KRIL, DA BI LAHKO LETELA, IN NIMAM NEKIH NADNARAVNIH SPOSOBNOSTI, S KATERIMI BI SE LAHKO NA DRUGE KONCE EVROPE OZ. SVETA TELEPORTIRALA OZ. PRESLIKOVALA ANE, in zame so folk, ki se vlači po tujini, NADLJUDJE, ker je to, kako se lahko sploh vlačijo po tujini, zame nepredstavljivo in nedojemljivo !!

Spet ti? Neee, slabo si strukturirala tole, zmoreš z več bruhanja in izločkov.

Na srečo nisi pred odločitvijo imeti otroke ali ne. Na srečo za tiste, ki bi se rodili.

In, res se ne rabiš vsak teden vračati in zagovarjati stališča, da so otroci breme. Nekdo, ki je v sebi RES prepričan, si tega ne rabi vedno znova potrjevati. Je naporno za nas, ki te beremo.

Ta izjava je od začetka do konca tako kontradiktorna, da sploh nima smisla komentirati. Me že ni

Zaradi tebe bo imela smrt namesto ene kar dve malici. To ni nikakršna nesmrtnost. To je zgolj futranje smrti.

Zdaj imaš možnost, da dvakrat umreš. Tisti, ki smo se odločili za nič otrok pa lahko umremo samo enkrat. Tisti, ki smo se odločili za nič otrok tega zanesljivo ne bomo mogli doživeti.
https://www.infranken.de/ueberregional/boulevard/instagram-star-lana-12-verliert-den-kampf-gegen-den-krebs-art-5195949
Ne mi zanesljivo ne bomo mogli doživeti, da bi nam otrok venil pred lastnimi očmi. Tak je svet in zato ponavljam, da ostanimo varni in se odločimo za antinatalizem, ker samo tako se nam takšnele stvari ne bodo nikoli mogle zgoditi.

Mi, ki nimamo otrok ne moremo doživeti nečesa takegale: https://www.bild.de/unterhaltung/leute/leute/trauer-um-lana-sander-blutkrebs-instagram-star-stirbt-mit-nur-12-jahren-76126728.bild.html
Niti slučajno ne bomo doživeli niti česa takegale:
https://healthimpactnews.com/2021/children-next-to-be-sacrificed-to-covid-19-mrna-injections-as-12-year-old-girl-is-paralyzed-during-trials/
Ukinili smo vse nepotrebne smrti in trpljenja. Svoje smrti nisem mogla ukiniti, toda smrt svojih otrok sem lahko. Jaz sem največji genij na svetu. Moji otroci nikoli ne bodo umirali za rakom, niti takrat ne, ko bodo že stari. Nikoli ne bom gledala svoje hčere, ki bi trpela tako kot je trpela Sanja Petroci. Nam antinatalistom bi morali dati priznanje za doprinos na poti preprečevanja nepotrebnih smrti in nepotrebnega trpljenja.

John Donne je napisal lepo pesem o tem, da naj smrt ne bo ponosna. Stavek: “Smrt umrla boš ti” se mi je vtisnil v spomin. Takrat sem začela razmišljati, da bi ubila smrt. Ko sem prebrala knjigo, ki jo je napisal Peter Wessel Zapffe pa mi je bilo jasno, da je antinatalizem rešitev vseh problemov. Rešitev je očitna in prepreči vse trpljenje in vse smrti. Nihče, ki se ni rodil ne bo ne trpel in ne umrl.

Poisci si psihiatra, ker imas hude psiholoske tezave.

Vsak ti je pripravljen povedat resnico, če si ti pripravljena prisluhnit in SLIŠAT.
Razumet.
Sprejet.
Seveda so dojenčki vsi iii in wiii pa ne vem kaj še vse, ampak vsaka mamica, vsaka prijateljica, bi ti lahko povedala kako je.
Razen če si prva v družbi, samo potem bi komot spoznala katero drugo, na fb je ogromno skupin, kjer lahko spoznaš mlade mamice.
Nekaj let vsekakor je svoboda omejena, ker je otrok majhen in te potrebuje, a starejši kot je, večje so skrbi, hkrati pa občutiš “več svobode”.
Komot ga lahko pustiš na čuvanju in greš delat svoje.

Iskreno, pa ti povem tole…
Vprašaj se, če nimaš poporodne depresije.
To obstaja in če ni zdravljeno, se slabša.
Poišči si pomoč.
Če kljub pomoči ugotoviš (in da to ni poporodna depresija), da ti je še zmeraj pretežko, se lahko razideš s partnerjem in otroka pustiš njemu v skrb ali ga vzamejo v začasno rejništvo sorodniki.
Sama boš otroka imela samo za vikende in boš naredila manj škode, kot pa če ga imaš v oskrbi 24/7.
Ne se silit, ker boš otroku naredila več škode kot koristi.

Čeprav mi je čudno, da nisi nikoli čuvala otroka in da ne veš, da je materinstvo čudovito, naporno in da je to samo odpovedovanje.
Nisi zrela za mamo, oprosti.

Uf kaka drama. Ko je treba za otroka vstati ponoči, skuhati itd. je res too much, ko ste žurali in prežurali cele noči je bilo pa ql.
Ja, je delo, ni vedno samo pravljica ampak še zdaleč ni tako hudo kot pišete ene. Saj ne bruha vsak dan, plenice pač previješ in je mir, danes so otroci hitro suhi.

V Sloveniji je veliko parov, ki bi imelo otroke, pa jih ne morejo …
Posvojit ga daj.
Boš otroka dala v okolje, kjer bo maksimalno ljubljen, brez obsojanj da jim je pretežko.

Grozno branje.
1. nihče te ni silil, da postaneš mama
2. Naj ima ženska otroka ko se in če se počuti psihično pripravljena
3. Marsikdaj lahko partner pomaga, če je partner jebi veter, ki te je samo napumpal si sama kriva
4. Obstajajo varuške
5. Če ni tako hudo pa si samo domišljaš poskrbi za svoje mentalno zdravje in zdravje ljudi okrog tebe in si poišči pomoč, to ni nič sramotnega.
6. Vseeno lahko uživaš, povabiš prijatelje,greš na potovanje vendar v okviru zmožnosti

Imeti otroka je nekako tako kot imeti psa. Res da ti ni treba 24h na dan gledati nanj moraš pa ravno tako : ga hraniti, ne pustiti samega, počitnice njemu prilagajati, moraš veterinarsko poskrbeti zanj torej rabiš čas in denar ter ogromno ljubezni in razumevanja sploh ko pride kuža v stara leta. Mogoče ga moraš nesti ker ne more sam po stopnicah, ga moraš previdno voditi ker je mogoče slep in gluh,moraš za njim čistiti ker mu mišice ne zdržijo več in se nevede pokaka ali polula. In to delaš ko je kuža mladiček in ko dopolni častitljivo starost. Pri otroku delaš to samo prva leta, bolj ko otrok odrašča bolj samostojen je in lažje sledi tebi. Pa ti ni nič pretežko od zgoraj naštetega če imaš nekaj ali nekoga rad. Samo pozitiven mind set in prilagajanje ter organizacija. Pa srečno

te teme odpira nek jebiveter ki mu gre na živce, če se ženske ustalijo z enim partnerjem in imajo družine, ker so potem zanj nedosegljive, zato propagira svobodo (beri spodbuja da bi bile vse radodajke, da bi tudi on dobil).

če bi bilo imet otroka tako grozno, bi že zdavnaj izumrli. če so imeli otroke praljudje, ki niti pisav, jezikov, ognja in koles niso poznali, jih imamo lahko tudi mi.

Trije razlogi so:
Prvi je ta, da čeprav je na začetku težko, postane dosti lažje in tudi lepše, ko otrok malo zraste. Večji je, bolj se tvoje življenje vrača na stare tire. In ker ljudje to vejo, se tudi odločijo za drugega, tretjega….. otroka. Če bi bilo tako hudo, se ne bi, ko bi pri prvem videli, kako je. Kajne?
Drugi pa je ta, da je nekaterim to že od vsega začetka fajn. Zato ti nimajo kaj povedati.
Tretji pa je ta, da si ne upajo priznati.
Ampak kar je, je. To boš morala sprejeti.

Ja, je naporno. Kaj za vraga…a si misla da se otrok sam nahrani in oblece? Pi*da egocentricna. Ce ne znas ljubiti nikogar razen sebe, oddaj otroka v posvojitev. Prosim, pusti da mu nekdo pokaze kaj je ljubezen. Ne pa da pol zraste v take zafustrirane odrasle osebke kot si ti..teh je svet ze prepoln.

Ni zlagano, verjemi.
Poznam primer, ko ženski tudi ni bilo otroka ker je bilo pretežko in prenaporno.
O detajlih raje ne bi, lahko samo povem da je otroka fajn zjebala.

Na to bi mislila preden si se F* brez kondoma…
Otroka daj v posvojitev, dokler je dovolj majhen, da ga kdo vzame.
In za vse, ki boste napisali “izmišljene teme in troli” – tudi če je avtor/ica trol, je veliko takšnih “staršev” naokoli.

Tisti, ki ne ve, da dojenčki niso tako kot v Pampers reklami pa ne vem, če je sposoben privolitve v spolni odnos.

In ne, ne bo bolje, ko bo otrok starejši, ko bo odrasel in od doma bosta pa očka in mamica že stara in se želela pred sosedi z vnuki hvalisat.