Mož bi pustil službo
Pozdravljeni!
Moj mož se že nekaj časa odloča, da bi pustil službo (s tem se tudi jaz strinjam). V službi ni srečen, tudi naporna je. Doma imamo manjšo kmetijo tako da dolgčas mu ne bi bilo. Pred leti sva zadela večji znesek na loteriji – tega nisva nikomur povedala, tudi najina otroka ne vesta. Finančno smo okej. Vendar naju je strah, kaj bi rekla okolica. Ne želiva nikomur povedati, da imamo dovolj denarja. Jaz sem zaposlena. Ima kdo kakšen nasvet, kaj bi lahko rekli, če kdo vpraša, kaj pa ti sedaj počneš, od kje ti denar? Kakšna navidezna služba? Kaj bi jim vi odgovorili – ker nekaj je potrebno povedat?
Da že par let skrbno gledata proračun in sta ugotovila, da te službe ne rabita. Morda malo bolj skromno, ampak, da bo kmetija in njegovo delo tudi nekaj doprineslo (1 avto manj, kak pridelek več, kak strošek manj, recimo za najeto delovno silo), pa se za zdravje bo super.
Nič več razlagat in bo čist ok. Če pa kdo vztraja, pa se 1x isto poveš, ali 2x, za večkrat pa že povprašaš po zdravju
Sem doma in za nas vsi mislijo, da smo zadeli na lotu, a to zal ni res.
Edino znam obrnit vsak euro, marsikaj naredim sama, gledam kje kaj zapravim in zato lahko lepo zivimo.
Pac, reces, da so tebi povisali placo, moz pa je dobil odpoved in ne najde druge sluzbe, je pac doma in pridela kaj sam, tako da lahko lepo zivite.
Bi se pa jaz na tvojem mestu vprasala nekaj drugega, zakaj ziveti obicajno zivljenje, ce imate dovolj denarja za vecje stvari? Ne, ne mislim luksuz, ampak duso!
Kaj je zate luksuz? Ne živimo skromno, daleč od tega – samo ne želimo, da okolica izve – otroka sta v osnovni šoli – izvedela bosta, ko bo za to čas. Na dopust gremo večkrat letno (no zdaj že nekaj časa nismo šli). Oba voziva dobra avtomobila, hišo imamo porihtano, otroka imata kar rabita, ne vem kaj si naj bi še več privoščili?
V našem sorodstvu se ve, kaj je kdo po poklicu in kaj počne. Kako živijo, ajde, vsak po svoje, ampak tudi to veš, če imaš redne stike. Tudi med prijatelji vemo, če je kdo službo izgubil ali jo zamenjal itd. A pri vas se pa o teh eksistencialnih rečeh sploh nihče ne pogovarja? Dober prijatelj izgubi službo, pa sploh ne veš, da ne dela več na npr. banki oz. sploh nikjer več? Valjda se o tem ve.
Mirne zivce brez stresa, nirvano mogoce?
Joooj, kaki nebuloznezi zadanejo loto!
Stara, dajte sebi sreco v zivljenju, ne pa da dedec hodi v sluzbo, ki ga obremenjuje in ne da odpovedi, ker se obremenjujete, kaj bo okolica rekla?!
[/quote]
Tocno to – zadnji odstavek drzi kot pribit.
Ok, ce sta v osnovki otroka, potem ste resnicno velik dobitek zadeli …
Kot so ti predlagali, dobri namigi, sploh kripto (v kolikor so drugi izmisleki preevc prreverljivi oz.prozorni – sklepam, da si veliko poveste, sicer ne bi bila tako ‘na trnih’…)
Če boš začela bluzit in preveč lagat se boš zaštrikala. In tudi ni ti treba tega. Za firbce pač reči da sta dolgo to načrtovala ker je imel tako naporno službo ki ga je preveč obremenjevala in si ne želita takšnega življenja. Da imata prihranke in dohodke iz vlaganja pravi čas ter da je to življenjski stil ki sta si ga izbrala. Se ne boš ne zlagala, ne zmišljevala nič. Bolj podrobno nima pa koga kaj zanimat. Ne dovoli da se ti folk vtikuje v finance. Totalno nekulturno. In jim to tudi nakaži. Jaz vedno ko me kdo o denarju vpraša nardim fris in po kao šoku povem da o osebnih financah ne debatiram. Nimaš komu računov polagat.
Povedala bi jim resnico. Da sem psihična bolnica, ki je med prazniki in vikendi doma in imam (na žalost) prost dostop do interneta in nobenega življenja, zato pišem vse svoje blodnje na ta forum. Ampak naj ne skrbijo, saj me bodo kmalu popokali nazaj v Polje v mrežo in zadozirali tako, da bo forum prost psihično bolnih osebkov, ki samo smetijo z neumnostmi.
Pa saj ljudje se vedno sprašujejo, kaj kdo dela, recimo pri meni je obratno – mislijo, da imam polno denarja, ker sem s.p., v resnici pa pogosto nimam niti za prispevke. Nisem pa še doživela, da bi me kdo direkt vprašal, koliko zaslužim, kako si privoščim, ali zakaj nimam….
mislim, da če rečete, da je izgubil službo in da išče drugo, bo za nekaj časa čisto ok. Če kdo vpraša, kako vam uspe preživeti z eno plačo, rečete, da sta imela prej oba dobri plači in imate nekaj prihrankov. Potem pa se bodo ljudje navadili in bodo itak mislili, da imate pač vi tako dobro plačo, da gre. Sicer ne vem, koliko sta stara, ampak mogoče bo pa mož sčasoma začutil, da lahko še kaj naredi in bo na kmetiji začel kakšen posel…
Kakšna pravljica za lahko noč. Za 4-letne otročičke.
Če bi res zadela večji znesek na loteriji, se ne bi sekirala o tem, da je ‘nekaj potrebno povedat’, in ne bi povedala niti otrokoma? LOOOOL
Daj no, pojdi spat. Ali pa si izmisli kako bolj zanimivo zgodbico, fak no.
[/quote]
Če bi midva zadela na lotu, tudi nobenemu ne bi povedala, niti otrokom ne. Seveda ne. MI bi si samo malce zvišali standard, nič drastičnega, odplačali hipoteko na hišo, si privoščili kake počitnice več, in ja, razmišljala bi zelo o tem, kako pustiti službe oz. iti na krajši delovni čas… zelo podobno kot avtorica.
Zakaj ne bi povedala? Ker ne želim “prisklednikov” in novih “prijateljev” in ljudi, ki mislijo, da sem jaz po ta novem odgovorna za njihov finančni blagor. Če bi želela komu kaj dat, bi mu pustila vrečko z denarjem na pragu. Vse ostalo se da izsledit. Pa še ta rizik – ne želim živeti v strahu. Le spomnite se, kaj se je tistemu ubogemu Grosupeljčanu naredilo zaradi 2000 eur.
Zakaj pa ne bi povedala otrokom? Ker želim, da imajo normalno življenje, brez da so obremenjeni z domačimi financami.
Midva tudi sedaj, ko nimamo kakega “finančnega” presežka, doma pred otroki ne govoriva o fin. stanju družine. To ni njihova skrb. Oni živijo naše življneje, imajo več ali manj kar rabijo in to je vse kar rabijo vedeti. Koliko pa ga je, pa ne vedo. Niti ne, kakšne plače imava.
Če ni srečen, ni srečen. Pika. Saj lahko prodaja domače izdelke, pa imaš pokrito še to “skrb” kaj bodo drugi rekli. Pomembno je, da zbere pogum in naredi ta korak. Ljudje zelo pogosto zbolijo, ker so na napačnem mestu in jih šele to predrami, da se končno odločijo, za tisto kar je prav. Ne čakajte, da ne bo prepozno.
sama sem tako naredila. Mož je sicer zaposlen in ima dovolj visoko plačo, da preživlja oba.
Delala sem sicer na delovnem mestu, ki je bilo težko in naporno in dala sem odpoved zaradi mobinga. Tudi pri nas doma se sosedje, vsaj nekateri, sprašujejo od česa se preživljava. prepričani so namreč, da imamo do max 500 eur na mesec za oba skupaj. Midva sicer nikomur ne poveva, niti sinu, koliko ima mož dejansko plačo. Ni neka visoka plača, ker je potrebno odšteti še kredite in ostale stroške, zavarovanja in obročna plačila, vendar je dovolj, da lahko dokaj normalno živimo.
poveš, da ima priložnostna dela. Da je pač dal odpoved, ker je bilo preveč ali težko, si pač kaj izmisliš, zakaj je dal odpoved. Potem pač navedeš, da ima priložnostna pogodbena dela. ne pozabi na pogodbena, da bodo ljudje razumeli, da ne dela na črno.
Srečno pri življenju svojih sanj in želja. Sama jih ne morem uresničit, žal potrebujem delo, da bi jih uresničila, ampak je pa vseeno lepo videt, da ima nekdo nekje možnosti
Evo, te cist zastopem, tud jst sem se stemu obremenjovov, pri 26, sem si reku, MOJ LAJF, MOJA POT. Pustu sluzbo in spilam FREELANCERJA. kratko malo se mi **** za okolico. Vsi ki sprasujejo mojo zlahto kaj delam pa sprasujejo to predvsem iz fovsije. Nej jih zre, najslabs je pa delat nek kjer delas za denar in ne za sreco. Moj nasvet, ne ozirajta se vec na okolico, casi ko so vsi delal u fabrkah in je blo to neki NORMALNEGA so ze zdavnej mim. Dons hodjo v redne sluzbe sam se taki k za druzga niso sposobni. Slovenska druzba si ne zna postavlat prioritet. Ki pa zame gredo nekako takole.
Druzina
Sreca
Zadovolstvo
Ljubezen
Svoboda
Itd.
Na tem seznamu ni nikjer ne okolice, in ne slabo placanih sluzb kjer ponavadi se psiholosko trpis.
Se enkrat.
Tvoj lajf tvoja pot!
Pa srecno.