Do 32 nedolžna, zdaj bo vse drugače
Stara bom 32 let in sem še vedno nedolžna. Vedno bolj sem s tem obremenjena. Začela sem se videvati s sodelavcem, po dolgih letih edinim moškim, ki si je vzel čas, da bi me spoznal in ne le zlezel v moje hlačke. Ker sem precej neizkušena, sploh ne vem kako naj se obnašam. Nekako se ne znajdem v moški družbi, sploh pa kar se bolj intimnega druženja tiče. Večkrat si predstavljam, da sem prava porednica, ko pa pride realnost ne vem več kaj naj počnem sama s sabo.
Odraščala sam z mamo, na precej odročnem kraju. Moja mama je bila zelo verna. Me je vzgajala v trdem krščanskem duhu. Nikoli nisem imela veliko družbe. V srednjo šolo sem se vsak dan vozila, mama ni zaupala dijaškim domovom. Bala se je, da me do mesto pokvarilo. Z mamo sva šli skupaj po moje priznanje za zlato maturantko. Tisto noč jo je zadela možganska kap. Ne me narobe razumeti, a s tem je prišla moja “svoboda”. Na študij sem odšla v mesto. Pridno sem študirala, dobila krog prijateljic, s katerimi smo skupaj raziskoval Evropo in se zabavale po svoje. Vse smo bile bolj sive miške. Okoli nas nikoli ni bilo veliko fantov, če tistih ta čudnih ne.
Med tem mi je umrla mama. Podedovala sem najino skromno hišico, ki sem jo prodala in dobila za stanovanjsko aro. Istočasno sem dobila svojo prvo redno službo. Želela sem se izkazati, delo sem nosila domov. Razen občasnih druženj s prijateljicami, je bilo moje življenje eno samo delo. In tako so mimo mene spolzela leta.
Sedaj na pragu 32ih imam kariero, dobro plačo, svoje stanovanje, pravijo da tudi izgledam ne slabo, če se le moderno uredim.
Leta minevajo, jaz pa si počasi želim nekoga s katerim bi si ustvarila družino, večkrat se zalotim, da razmišljam o otroku. Prijateljice mi pravijo, da je dan danes res težko najti resnega moškega. Vedno bolj sem panična, ne želim se postarati sama, a najprej me čaka korak na katerega se že tako dolgo pripravljam. Najrajši bi kar enemu plačala, pa da narediva en tečaj spolnosti, potem pa bi se predala sodelavcu. Morda se iz tega celo kaj razvije. Za moj rojstni dan bi si rada podarila izgubo nedolžnosti.
Če prideva s sodelavcem do intimnosti, naj mu povem, da sem še devica? Kaj če bo komu povedal in se bodo v družbi norca iz mene delali. Toliko enih strahov in dilem doživljam po eni strani, po drugi pa sem polna pričakovanj, ščemenja, nestrpnosti. Kar razneslo bo bo od vseh teh občutkov. Skratka, kakor koli, od sedaj naprej si obljubljam, bo vse drugače.
Žena je bila do 30. leta nedolžna, dokler je nisem jaz našel. Ona je od nekdaj imela veliko moških okoli sebe, a ni kazala nobenega zanimanja za kakšno spolnost in kakšno zvezo. Njej je bil bolj cilj šola, študij, kariera … Potem je spoznala mene in je zdaj njen življenski cilj biti uspešna in srečna družina. Midva sva se spoznavala in dobivala okoli tri mesece (je kar počasi šlo takrat, proti danes ko se že na prvem zmenku dolčkajo), še le na dan, ko sva imela prvi seks, mi je povedala, da je še nedolžna. Itak sem bil 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da laže … a je na koncu bila res.
Veš kaj ti rečem avtorca … Tvoja nedolžnost se meni pri tolikih letih ne zdi niti malo kaj spornega ali slabega! V bistvu je danes še ogromno 30+ letnikov, ki so še vedno samski in nedolžni. Probaj si najti kakšnega. To, da bi s sodelavcem … v zelo redkih primerih se sodelavca najdeta in postaneta na koncu par … ogromno je pa tega, da se sodelavca poseksata enkrat ali večkrat, potem pa pozabita en na drugega. Po pameti izbiraj partnerja. Seks je zelo lepa stvar .. jaz bi večkrat na dan, pa žena noče … ampak po pameti izbiraj. Če si do 32. leta lahko čakala, potem še kakšno leto zraven zdrži in bolj intenzivno išči partnerja. Recimo na ona-on je polno dedov gor. Od stotih se bo en zagotovo našel, ki si bosta všeč in bo mogoče še nedolžen.
Za otroke še pri 35 ni prepozno, tako da se ne sekiraj glede tega. Če si želiš družino, se namesto (čimprejšnjega) seksa raje posveti temu, da najdeš pravega moškega, da ne boš v letu ali dve postala že mama samohranilka. Danes je biti mama samohranilka v sloveniji že prav “moderno” iz negativne strani.
Punca, dovolj je bilo čakanja. Čas je za akcijo. Upam, da za prvič in potem vsaj še za drugič in tretjič, dobiš kakšnega, ki bo vedel kako se stvarem streže in ne samo enega, ki bo ven in not, pa zaključil. Veliko sreče, pa ne kar pri prvem obupat. Boš videla, to ni noben bau bau. vsi mi smo iz istega športa prišli.
Ne razumem, od kod si pa imela denar za vsa ta popotovanja po Evropi? Ne razumem niti, kako si lahko v takšnem strogo omejenem življenju na šolsko delo, službeno delo in domače pospravljanje, sredi ničesar brez vsakih intimnih stikov, zdaj naenkrat začutila željo po otroku ? Popolnoma osamljena oseba nima pojma, kaj je to želja po materinstvu in se dojenčkov boji prav tko, kot se boji vsake bližine moških. Dvomim, da ti veš, kaj je to želja po otroku, namreč ker je prva pri ženskih vedno njena spolna želja po moškem. Ki se pojavi v zgodnjem najstništvu. Šele po uresničitvi te želje se lahko v možganih kemično rodi želja po otroku. Obratno pa zagotovo ne gre, saj možgani samske osebe ( samske stare device, samske lezbijke ali samostanske sodelavke, kamorkoli že spadaš ) brez nikakršnih spolnih izkušenj, zares ne morejo sproducirati želje po otroku, saj ti možgani ne poznajo izkušnje intimne globoke povezanosti in ne vedo, kaj je to sreča. Možgani so namreč ena sama kemija, vse med seboj povezano, vedno je najprej spolnost, potem pa materinstvo, prav tako je tudi v glavi ženske.
Jaz pa mislim, da ti potrebuješ resnega, stalnega partnerja, in ne nekoga samo za sex. Lahko pogledaš na Katstik, ki je internet varianta za spoznavanje vernih partnerjev.
Tvojega sodelavca poznaš in torej veš, kakšna oseba je. Če je zabavljač, bo sigurno vsem pravil tvoje intimne stvari, polovico se jih bo še sam izmislil. Če pa je resna oseba, lahko pričakuješ tudi kakšno resno razmerje.
Nikar pa ne delaj neumnosti s kakšnimi sumljivimi moškimi. To prinese samo težave.
Jaz pravim, da celo življenje dunajski zrezek jesti in potem govoriti, da je to najboljše kar ste kdaj poskusili, je nesmisel. Probajte čim več različnih zrezkov, le tako boste vedeli kateri vam najbolj paše.
Sodelavcu in fantom na poziv, bi se na vašem mestu izogibal. Tudi moški že dolgo nismo več, kar smo včasih bili.
Si precej normalna, pametna ženska. Še vedno si mlada imaš svoje stanovanje in kariero. Super! Več kot večina tvojih vrstnikov. Nič hudega, če si še vedno devica. Če boš našla pravega, bo to znal ceniti. Logično, da se je začela oglašati tudi želja po otroki. Tvoja ura tik taka. Z sodelavcem se pa jaz ne bi spuščala v odnos. Lahko več izgubiš kot pridobiš. Morda se na kakšen tečaj, v društvo, pač na neko dejavnost, ki te veseli. Tam imaš največ možnosti, da spoznaš kakšnega fajn fanta, ali pa preko prijateljev.
