Kolumna
Matjaž Figelj
5. maj 2021 00:00
5. maj 2021 0:00
Predviden čas branja: 3 min

Bolni umi

Kdo ima pravico, da šolarjem, dijakom in študentom omejuje pridobivanje znanja v šolskih učilnicah in predavalnicah? Kdo ima pravico, da nam prepove prehajanje občinskih, regijskih in državnih meja? Kdo lahko onemogoča naše družinsko življenje? Je kdo, ki lahko prepove otrokom in mladostnikom, da bi se skupaj igrali? Nam prepove javno izražanje naših misli? In nam prepove proteste v znak nestrinjanja s stališči oblasti? Kdo, se sprašujem, nam lahko onemogoči, da več mesecev ne smemo v službo? In kdo nam lahko ukaže, da brez obrazne maske ne bomo smeli v trgovino? Kdo ima pravico odrediti, da se na pogrebu ne smemo posloviti od našega pokojnega prijatelja? In kdo zakleniti telovadnice ter otrokom prepovedati treninge in športna tekmovanja? Kdo si sme vzeti pravico, da uniči turistično dejavnost, male podjetnike in ekonomijo države? In… ima kdo pravico, da uniči družbo?
Kdo ima pravico, da zlorablja zelo redke smiselne strokovno utemeljene in moralno-etično ter pravno nadzorovane omejitve naših aktivnosti med epidemijo?
Nihče.

In vendar so nam večino osnovnih pravic odvzeli. Ker imajo ogromno moč. Njihovo moč napajajo inteligenca, eruptivna želja po nadvladi in kontroli drugih ter narcizem z grandioznim občutenjem, pogosto zelo krhke, lastne pomembnosti. V želji, da bi nadvladali, lažejo in manipulirajo. Zaradi krhkega občutka pomembnosti potrebujejo nove in nove zmage, nova in nova teptanja svojih žrtev. Posledično njihova sla po nadvladi nikoli ne presahne. Opremljeni z nesočutjem teptajo z lahkoto in užitkom, brez občutka krivde in obžalovanja.

Laž. Naša prepričanja, tudi napačna, vplivajo na naše obnašanje. Že zelo zgodaj se naučimo, da lahko vplivamo na obnašanje drugih, če jih pretentamo v zmotna prepričanja. Temna plat sporazumevanja. Vsi ljudje po malem lažemo, saj so drobne, lahko bi jih poimenovali sladke laži, lahko koristne. Pogosto se jih poslužujemo pri sporazumevanju. Z njimi prikrivamo naša prava občutja, da omogočimo prijaznejše in zato bolj konstruktivno sporazumevanje. Bolni umi se, nasprotno, zatekajo k velikim lažem. Z njimi želijo vplivati na naše obnašanje, saj vedo, da bodo tako lažje dosegli svoje cilje. So njihove številne protislovne trditve tudi posledica laži?

Manipulacija. »Z ukrepi želimo zaščititi vaše otroke. Zaščititi želimo vaše starše, vaše babice in dedke. Zaščititi želimo vaše družine.« So res zaščitili naše družine ali so jih razbili? Naših najbližjih ne moremo obiskovati v bolnišnicah in domovih starejših, nekateri mladostniki še vedno ne smejo k pouku v šolo, staršem ni dovoljeno, da na tribunah spodbujamo otroke na športnih tekmovanjih. Aha, družina samo za štirimi stenami. »Varna«, a podrejena in nemočna. Ne, zdrave in kreativne družine niso cilj bolnih umov. Tudi zdrava družba ne.

Bolni umi privlačijo bolne ume. Empatični in pošteni ljudje v njihovi bližini postopno prostovoljno ali zaradi diskreditacije odpadajo. Bolni umi pridobijo večino ostalih sodelujočih z manipulacijo. Pri tem izkoriščajo ranljivosti in slabosti posameznikov: njihovo patološko željo po vzponu na družbeni lestvici, potlačen ego, strah, njihovo eksistencialno stisko… Bolni umi niso več osamljeni, obdani so z zmanipuliranimi podporniki. Nastane patokracija, ki svoje lovke razprede v vse družbene pore. Bolni umi zavladajo. Demokratične institucije, varovala demokracije in človekovih pravic so jim v napoto. Zato bolni umi svoje diskreditacijske in uničevalne puščice usmerijo tudi vanje.

Bolni umi se torej ne bodo ustavili. Kdo jim lahko postavi meje? Kako bomo ponovno pridobili naše ukradene pravice? Institucije so zatajile. Najprej zdravstveni sistem, ki ni zaščitil stroke in je dovolil, da se medicina uporabi kot represivno orodje. Nato pravni sistem, ki je dopustil, da se potepta zakonodaja, namenjena zaščiti človekovih pravic. In ne nazadnje izobraževalni sistem, inkubator intelektualizma in kritičnega razmišljanja. Ne, kimajoči ali molčeči intelektualci niso podskupina intelektualcev. Kimajoči ali molčeči intelektualci niso intelektualci. Ko vse uradne institucije v državi odpovedo, postane institucija ljudske množice edina institucija, ki nam lahko ponovno pribori naše pravice. Ljudska množica mora imeti tri značilnosti: biti mora številčna, konstantna in imeti jasen, za vse državljane skupen in edini cilj – ponovna pridobitev osnovnih človekovih pravic. Brez osnovnih pravic bomo ostali brez vseh pravic. Ostali bomo novodobni sužnji bolnih umov. Ne bojmo se, s ponovno pridobljenimi pravicami ne bomo ogrozili obvladovanja epidemije.

Na tehtnici je ogromno, na tehtnici je naša prihodnost. Kdo bo zmagovalec? Bolni umi ali mi? Bolni umi so se že odločili. Kako se bomo pa mi?

Kolumna Matjaž Figelj

Končno nekdo,ki je opisal realno stanje pri nas.

Ljudje,kdaj se boste zbudili?
Aja,ko boste pocepljeni.
Žal bo prepozno.

Če take treseta dohtarja look’s like Figelj ali Pirnat potem lahko to vzamete z veliko ampak res veliko rezervo. Če se ne motim je njegova stanovska organizacija Figlju celo izrekla opomin…

Samo butce na psihiatriji poglejmo, saj je vse jasno.
Legalna droga, ki jo predpiše zdravnik.
Od haldola, do kakršnihkoli opijatov, v obliki protibolečinskih, dementnih, shizofrenih, depresivnih itd stanj, za katere si izmišljajo n diagnoz, katerim vzroka niti sami ne vedo.
Za ljudi z lastno hrbtenico in misleče z lastno pametjo pa so izjavili kaj?
V javnih medijih.

Kako je ta patološka nesnaga udarila z vseh kanalov…
Ni čudnega, da kanalizacija teče nad pitno vodo…
Pa je to vsem prav.

In le koliko časa jim je bilo potrebno, da so DZ hram napolnili s to bolno nesnago?
Ne zadnje leto, žaba se kuha že precej dlje… Sedaj že zaudarja po gnilem.

In kaj te briga, če se cepimo? Kaj bo pa prepozno? A ko ne boste mel ničesar več za premlevat? 😀

ti pa si en bukselj in to na kvadrat!

…ne bolno.