Ne berite.
Če ne prenesete krvi in imate slabe želodce.
+++++++++++++++++++++++++++++
…..prišel sem ga pogledat čez kakšne dve uri.
Neznosen smrad se je širil po prostoru, kar pa sem pričakoval, ker…hja.
Kaj pa če bit drugega, če nekomu ki je zvezan fiksno na tla…da se ne more premikat…položiš na trebuh kletko z lačno podgano noter…ki ima odprtino v mreži le toliko veliko, da lahko skoznjo porine svojo glavo z zverinskimi zobmi…ki grizejo kožo in drobovino…
Sranje ej, kako črevesje smrdi.
Ampak potrpim, ker odtehta pogleda na obraz…..izmaličen od strahotnih muk.
“A imaš dosti….ti svinja?” ga vprašam.
In ker se mi zdi, da je rekel, da bi še, podgano odstavim.
Ker ga vseeno rabim še nekaj minut, grem po steklenico medicinskega alkohola, ter mu ga zlijem po rani.
Za hip se mi zazdi, kot da so verige malce popustile od silnega pritiska.
“A fajn boli?”….oprosti.
Prižgem ga z vžigalnikom, da mu rano lepo zaceli skupaj….kar spet malce smrdi, ampak za lepoto se splača potrpet.
Nato opazim, da je kurba omedlel in hitro skočim po kisikovo masko in nekaj ledu…da ga spravim k sebi.
Prava škoda bi bila, da ne bi videl, kako mu bo petardo razneslo v anusu.
Po njeni eksploziji, se še sam malo ustrašim, ter z zida snamem gasilni aparat….ampak…brez veze. Ni se nič vžgalo. Je pa spet fajn zasmrdelo.
Odločim se, da mora to on bolj vohat……z vso silo zamahnem z gasilnim aparatom po glavi….s strani.
Glavo mu nekako splošči, da oči izskočijo iz jamic, ampak se mi zdi, da se mu nosne nozdrvi vseeno malo razsirijo ….za boljši povoh.
Drugi udarec….še silovitejši…..skuša popravit prvega…zato mu najprej glavo popravim, da mu bom anomalijo nazaj popravil.
“TUP”…zamolklo in topo zazveni v prostoru.
Žal lobanja ne prenese in se razfuka na tisoč koščkov. Možgane raznese po prostoru, nekaj si jih moram celo iz čevljev obrisat.
Hja…prav rad bi rekel, škoda ga je bilo….a bi bila to laž.
****************************************************
Citat iz knjige Dagmarjeva smrt, odlomek z naslovom, Posledica Dagmarjevega uničenja dirke v Ilirski.
