Pogrešam ga!
KO GA NI
Sanjala sem kako imava pot do neba
Zjutraj tja do zvezd, zvečer do srca.
Štejem da zaspim, a ga ni
Manjka njegov dotik, da me umiri.
Menjala sem se za noč, ki je dala del njega
Menjala sem za vse kar nosi njegovo ime.
Čutim in želim zelene oči
Slajše kot vzdihljaj, ki se je skril.
Ko ga ni, ne zaspim
Na blazini ni mehko.
Ko ga ni, se mi zdi
Če si sam ti ni lepo.
Višje od neba grem še vedno lahko
Višje kot s teboj, nikoli ne bom.
Posadila sem cvet, ki ne cveti
Neiskren poljub, ki zaboli.
Ko ga ni, ne zaspim
Na blazini ni mehko.
Ko ga ni, se mi zdi
Če si sam ti ni lepo.