Rad bi…
Rad bi bil otročiček, ki je ravno shodil. In star ata bi me prijel v roke in dvignil v star koš za travo. Nato bi si ga nadel na hrbet in odšla bi na košnjo. Z razprtimi očmi bi opazoval zibajočo se okolico pod menoj. Igrače, živa meja, maček, ki se greje na soncu bi izgledali tako majhni. Nato bi me potegnil iz koša in jaz bi z zanimanjem gledal, kako z natančnimi gibi brusi svojo koso.
In nato bi se zaslišalo šumenje padajočih travnih bilk. Jaz bi lovil regratove lučke, se spotikal ob krtine in preganjal rumene metuljčke. Nato bi me star ata posedel v koš, na vrh pokošene trave in se nasmehnil šopku regrata v moji pesti. Na mehki, dišeči travi bi se nato odzibal nazaj proti domu. Tam bi me prijel za roko in me ponosno odpeljal v kevber. Vonj hrastovih sodov bi mi butnil v nosek, on pa bi poiskal kozarec. Nato bi mi pokimal in me povabil k sodu. Pokazal bi mi, kako zabobni, če potrkaš po sodu in tudi sam bi poizkusil. Nato bi si on s svetlečimi očmi natočil vina v kozarec in me ponosno odpeljal za rokico držeč.