NO OPA SMO PRIŠLI DO TOČKE, KO BO TREBA..
lepo napisat našemu božičku in dediju mrazku, da smo bili pridkani in naj nam neki prinese!!
dajmo razdelit v dve točkice:
1/ jaz sem bil žlehtni in te prosim, da mi prineseš…..?????????
2/ moji dragi pa so bili pridkani, zato jim prinesi…….??
no da vidimo skromnosti….hihihihihi
in še neki za vzpodbudo:
“Dedek Mraz nima doma, a obišče vsakega otroka….”
“Povej mi že, ali živi ali ne živi?” je bila že glasnejša Ajda.
Zdaj se je mamica vsedla in vzela Ajdo v naročje. “Živi v tvojih mislih in v tvojih željah, kakor živijo Pepelka, Pika Nogavička, tvoja barbika…”
“Res je. Urša je imela prav. Vidva z očkom pa sta vedno govorila, kako moram biti pridna, kako naj napišem pismo Dedku Mrazu, kako Dedek Mraz vse vidi in sliši, tudi peljala sta me k njemu, ki je bil samo našemljen neki moški. Tudi babica se je samo izmišljevala….” je skoraj jokala Ajda in zbežala v svojo sobo.
Vzela je svojo barbiko in jo stisnila k sebi. “Morda pa mamica le ne vse vsega…” Od razočaranja je zaspala in v sanjah se ji je prikazal… Dedek Mraz.