Tebi – se boš res..
…samo nasmejčkala temu belemu papirčku, ki je mislostno sprejel šepetanje nekega srčka, ki si ga to osvojila s svojim žarom?!
…Prosim, ne nesmej se, ker ta bledi papir bo zajokal z nevidnimi solzami in kri s katero so napisane te besede Tebi, besede ukradene iz ranjene duše bi pobledele……..Od tebe me deli in nebo in zemlja…
vem, sonce je daleč od naju, toda kljub temu te boža in objema s svojo toplino… .tudi zvezde so daleč od tebe toda vsako nočko te popeljejo v sanje….In jaz…..jaz sem blizu in daleč, toda vsako jutro te zbudim z utripom srca, vsaki večer te popeljem v sanje s poljubčkom v tvoje misli….
..vedi ni na svetu dovolj velikega papirja, da na njemu porabim svojo svojo kri, pa še ne bi bilo dovolj, da bi okusila , kaj čutim do tebe….
…vem, da si še vedno “nedosegljiva” toda jaz sem srečen, moja duša je izpolnjena s tabo….So ti poznani dnevi, ko oblaki skrijejo sonce in zvezde, ko je vse temno, žalostno in sivo vsakdanje?? ..hmmm…jaz jih poznam, draga moja…To so dnevi brez tebe..
To je moja realnost!Sprašujem se, zakaj nisem svetloba dneva, da se obsijavam ves dan…zakaj nisem črna nočka, da te uspavam…zakaj nisem luna,da te božam po licu…zakaj,zakaj????
tako pa sem samo človek, človek, ki ga od tebi deli – pekel in raj……
upss……..ah ta luna………
Sodelavko?
Hmmmm?
Mečkava se že kar precej….sam ne daj bože,da jo za rit al pa za joške primem(kaj pa je to kaj takega bemti!!???)….pol pa začne neki nepovezano grozit,kako mi bo eno prpela…in podobne babje blesarije, ki jih samo od sreče blebetajo.
Ma daj, boš že vidu in probu….sam en majhen nasvet:Takoj ji moraš začet rit hvalit!(ja tisti njen piščančji zadek na katerega je tako ponosna!)Pol je že skor tvoja(če seveda še eno stran njenih blesavih pogojev izpolniš…..)
čau frend!
;-.))))