ntsalgija…po moje
al pa ne…kej vem…mogoče se mi pa pridružiš”’—heheh
Vroči poletni večeri so se kar naenkrat poslovili od nas. Prihaja jesen. Ob večerih ne boste nič več posedale na verandah in kramljale s kolegicami ali pa uživale v objemu dragega. Nič več ne bomo prižigale sveč na terasi, saj bo kaj kmalu za vse to skupaj premrzlo in tako bomo vse to druženje prestavile v naše dnevne sobe. Srečnice s kamini ne bodo imele problemov z ustvarjenjem romantične atmosfere…..
zato vsa vrnem malo nazaj……
Zaprem oči… vidim obalo in morje… čutim vonj borovcev… slišim čričke, kako se oglašajo… in sonce, ki se počasi utaplja v morje tam daleč… le tu na obali sem jaz… samo tu se resnično sprostim in uživam… hrana za mojo dušo… čakam te… sedim na obali… nikjer nikogar… in opazujem igro galebov na nebu… zagledam te, kako se mi približuješ. Vsa nasmejana in srečna, ker me vidiš. Najina pogleda se združita v eno in za trenutek okoli naju nič več ne obstaja. Vstanem in ti grem nasproti… poljubiš me… najprej nežno, nato pa vse bolj zahtevno… čutim tvojo moč in energijo… kako rad sem s teboj… kako rad ti pripadam. Zahtevaš več. Tvoji poljubi so vznemirljivi in dotiki nabiti z napetostjo. Brezkompromisno me držiš v svojem objemu, z jezikom raziskuješ… spustiš se proti ušesu… mravljinčki me napadajo, koža se mi ježi…. mmmmmmmm… počasi po vratu navzdol… mmmmmm… kako uživam. Nimam moči, da te ustavim… pa tudi nočem.. tako lepo mi je… tako dobro je čutiti tvoje telo ob mojem…
…od zdaj naprej CENZURA……..dokler……..
……………počasi prihajaš k sebi… splezam navzgor po tvojem telesu in te nežno objamem… poljubiš me… gledava zvezde na jasnem nebu… najina edina priča je mesec. ……………..
no?…………..pa naj še kdo reče. da me nisi čakal celo življeneje!!!!!upssssssssssssssssss