…ne vem…berem….norim..fantaziram….da vsako živo bitje na tem usranem svetu ima pravico in potrebo, da živi z osebo nasprotnega ali istega spola, s katerim bi delil čas,probleme, interese..skratka svoje in njeno/njegovo življenje…..

…je res, da preveč časa – v tem kratkem svojem življenju- vložimo v iskanju osebe, ki bi nam popolnoma odgovarja…toda ali popolnost sploh obstaja?!…
..hmm….ma tud jest nisem več ziher, kaj naj sploh še počnem…sevno manj mi je jasno, kaj bi sploh hotel……toda čas beži……ne oziraje se na moja želje…smrk….

Ajde male/mali moji………malo nasvetov,vaših razmišljanj,kritik…skratka udri po raziju….če si drznete………heheheheheh

ps…naslov se nanaša na prvo spoznanje….ne prvi sex…heheheheh

Razo ti si fantast !

Življenje je spoj, mešanica tako različnih stvari, da postane nedefinirana mineštra, brez možnosti vkomponiranja determinante.

Skupaj nas pripeljejo tokovi, zmešajo tisto kar imamo, karakterje, navade, gene, razvade, vpliv okolja in lun, letnice rojstev, že en sam je sam sebi dovolj velika kolizija, kaj šele dva.

Življenje v dvoje pa je umetnost prilagajanja, ljubezni, žtvovanja, odrekanja, pa tudi kreganja, žaljenja in blatenja.
Več kot ti iz mineštre ostane jaza in svobode, bolj cveti ljubezen.

Je pa ljubezen živo bitje.
Ko umre, ga nič ne obudi.
Žal pa ni odgovorov ne zakaj je tako, ne kako je lahko drugače.
Kemija je, ali pa je ni.

so stvari, ki bolijo tudi 1250-tič…………