Pranje pri 90 stopinj-ne gre!
Če imaš predloge od kobacaja, so tolk tanke, da vsa “svinjarija” direkt na plenico pride in pol gre težje ven. Poskusi z boolj kompaktnimi, pri nas so štorkljine zakon, se tudi perejo. Jaz sem prej prala z dashem, pa je večinoma šlo stran, včasih pa ne, pa se tudi sekirala nisem, vržeš na sonce sušit in sonce obeli vse madeže. Slej ko prej gre dol.
Za plenice uporabljaj prašek, ne tekočine, pa namesto mehčalca dodaj 1 dcl alkoholnega kisa, tudi ta obeli madeže. Naš je sicer v plenice po 10. mes kakal samo v hudi sili, tako da kaj preveč dela s tem ni bilo. Po vanishu je pa fasal izpuščaje, tako po ritki kot po telesu, tako pri nas (kot mnogo drugega!) za njegove cunje odpade.
Tudi jaz sem imela zapacane pleničke kljub sto različnim praškom, izplakovanju takoj po previjanju, takojšnjemu pranju in kaj vem kaj še vse sem počela, da bi bile čiste. NIČ ni pomagalo.
Se mi je prav fržmagalo, da se proizvajalci ubadajo z rdečim vinom, čokolado,… en navaden kakec, ki je od nekdaj, pa še zdaj ni razrešen. :-((((((((
Zakaj je pa nemški drugačen kot madžarski? A oni boljše kemikalije delajo ali kaj? Meni se zdi, da je kemična formula pač kemična formula. Ali imajo v Nemčiji drugačen ogljik, vodik,… kot na madžarskem?
Da mogoče v Nemčiji bolj pazijo na korenčke kot kje drugje in zato izdelujejo kvalitetnejšo otroško hrano bi še mogoče požrla, tale fama okoli kemije pa mi res ne gre skupaj.
Bom vesela pojasnila.
To je zadnje čase splošno znano, da svetovno znane firme v svojih tovarnah na vzhodu delajo ‘iste’ izdelke po drugačnih formulah, kot v matičnih tovarnah. Pred kakim mesecem je bila o tem tudi oddaja na TV. Zato Milka, kupljena pri nas, nima istega okusa kot Milka, kupljena v Avstriji, pa Rama, ki jo prodajajo pri nas in je izdelana na Madžarskem, tudi ni taka kot Rama iz Nemčije ali Avstrije.
Sprva sem tudi jaz mislila, da so to samo govorice in subjektivni občutki, a oddaja na televiziji me je prepričala, da je to res.
Ja, ampak tukaj gre za hrano. In čisto razumem, da je recimo mleko na različnih koncih različnega okusa.
Ampak prašek? Kemična formula je enaka ne glede na to, kje jo izdelajo. In v praških res ni kaj dosti naravnih surovin, ne? Pa če že – H2O (čista voda) je povsod enaka. In kolikor se spomnim kemije raznih poli-nekaj in tetra-nekajdrugega res ne moreš narediti na več načinov. Vsekakor potem dobiš DRUGO snov.
Tudi hrana ima svojo kemično formulo (vse maščobe -kako že C6H12O6 – nekaj tacga), pa se rama od rame razlikuje. Saj ni nujno, da je druga formula, samo sestavine so manj kvalitetne in razmerje je drugačno. Ne vem, jaz imam izkušnjo z Dashem – “italijanski” se je stopil brez sledu, oni iz Spara je pustil v filtru lep kupček – mivke! Temu primeren je bil rezultat na perilu!
Je tako, da je en Nemec pripravljen tožit Henkel, ker mu je -recimo!- Persil green power uničil obleko, en Madžar ali Slovak (ali Slovenec) bo lepo tiho in mu kaj takega na kraj pameti ne bo padlo. Čist tko, za mimogrede.
Prašek ni ena kemična snov (spojina), ampak je zmes večih snovi. In če imata dve različni zmesi isto komercialno ime, še ni rečeno, da je tudi njuna sestava enaka. Lahko gre za odstopanja par procentov, kot je skrbna rekla, morda malo več mivke ali kaj podobnega. Ali pa tudi manj kvalitetno zeleno barvilo, s katerim ustvarijo ‘čudežna zelena zrnca’.
Ne prodajajo nam kemične formule, prodajajo nam blagovno znamko in image, ki nam ga vsiljujejo preko reklam.
Ja, eni to počnemo :)))
Eni imajo racmane, drugi imamo štorklje – oboje so krojene bombažne plenice. Eni smo pa še tolk “za luno”, da smo svojega otroka celo 1. leto povijali v navadne tetra plenice, take kot pred 30-timi leti. In smo še živi, tako dete kot mami :))) (pa ati tud, ki je prve tri mesece likal)