nikotinska akopunktura ;)
mislim, da se reče akupunktura ??
:)))
Najprej ti povem anekdoto, potem bom pa izbrskala kako cifro.
Moja prijateljica je delala na OŠ v Rakovi Jelši, učila je tretji razred… ko je bila na vrsti Slovenščina, so zavpili v en glas:
“Buuuuu pa ne že spet Sljovenština!”
In ko je bil neki deček vprašan, katere so ptice selivke, je začel:
“Lastovica, kukavica, štorklovica.”
:)))))))))
Ojla!
Da se tudi brez akupunkture, verjemi! In ni ga načina, ki bi ti tako pomagal, da bi ne rabil zato posameznik nič narediti.
Sama sem trenutno na odvajanju dvanajsti dan (oba s partnerjem). Imava neustavljivo voljo in željo, da se znebiva tega nezdravega načina življenja. Verjamem, da nama bo uspelo. In sploh ni tako hudo kot sva mislila, da bo.
Brez volje in vztrajnosti ter pozitivne naravnanosti , ti ne bo pomagala nobena akupunktura. Vsaj na dolgi rok ne.
Upam, da vama uspe!!!
Ojla, Nataša!
Naj najprej povem, da je to drugi poizkus. Prvič nama ni uspelo. Sva mislila, da gre to tako enostavno kot začeti kaditi. Pa je zdaleč od tega.
Potem sva se resno pogovorila, si obljubila 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podporo, si zagotovila še navijače in motivatorje in se odločila, da nehava. Mož je izbral dan (11. 11.) in od tega dne nisva prižgala. Ampak dan prej, sva pa še ob polnoči kadila kao zadnjo cigareto.
Prvi in drugi dan je bilo najhuje. Kava ni dišala brez cigareta, po obroku ni bilo cigarete, pa zvečer nič dima pred spanjem, vendar je šlo. Bila sva veliko zunaj, se sprehajala na svežem zraku, cel dan zračila stanovanje, oprala zavese, preproge, …. V glavnem ogromno delala, da sva se zaposlila. Predvsem misli je potrebno zaposliti. Vsako željo po cigareti, ki sva jo premagala, sva nagradila. Bodisi s koščkom čokolade, odhodom v kino, na sprehod, pizzo, … Karkoli. Tudi zaploskala sva si. Je bila pa muka prve dni. Se mi zdi, da mi je kar želodec krčilo, pa v ustih ni bil pravi okus, pa hrana ni bila dobra, drugače pa nekih večjih šokov ni bilo.
Ampak zvečer, po prvem, drugem večeru, ko nisva pokadila nobene cigarete, je pa prišel tisti ponos na plano. Ne znam opisati, kako sva bila ponosna sama nase, prav domišljava sva že bila, no…… ;o)))
Danes lahko rečem, da cigarete ne pogrešam ne pri kavi in ne po jedi. Izogibam se družbe, ki kadi. Vonj mi pa smrdi. sem se tako prepričala in tudi težko diham v zakajenem prostoru. Spanec in počutje sta neprimerljivo boljša, da o samozavesti ne govorim. ;o))
Da se, potrebuješ pa ogromno volje, discipline in vztrajnosti. Vendar je vredno truda!!! Zelo fajn je, če se bosta odločila oba naenkrat. Svetujem pa, da nehata tako, da čisto prenehata in ne samo zmanjšujeta. In ne prižgita, ko vaju zagrabi. Soet bosta namreč na začetku.
Naj vaju ne bo strah začetnih občutkov, imejta v mislih občutke ob uspehu.
Pravijo, da o uspehu govoriš po enoletni popolni abstinenci. Najina pot je še dolga, vendar sva na dobri poti in verjameva vase. To je pa največ, Nataša.
Vso srečo!!! Zmogla bosta tudi to!! Samo želja mora biti!
Še to…….
Nama nobene podražitve, nobeni napisi na škatlah, nobeno opozarjanje na škodljivost, nobene slike obolelih pljuč, nič naju ni streznilo. Pogovarjala sva se o tem in si še zraven prižgala. Potem sva pa samo rekla, da bova nehala, ker se imava rada.
Misliti na to, koliko sva zapravila denarja za cigarete je pa zastrašujoče. In zelo sva jezna, ker sva sploh začela. Toda o tem premišljati ni ne koristno ne potrebno! Vsaj v danem trenutku za naju ne!
LP
lola, ljudje smo različni. sama sem kadila od srednje šole – več kot 10 let – potem pa sem se odločila, da ne bom več, in to je to. že več letol ne kadim več.
fant pa je že kar nekajkrat resno nehal kaditi … pa potem znova začel. in ker je tudi njegova mama počela enako, potem pa ji je – končno! – pomagala akupunktura, verjame, da je morda to način, da neha.
zato … se zahvaljujem Taji in ostalim za koristne info!