iščem Natašo – krajši delovni čas za direktorice
Pozdravljene!
Po dolgem času se javljam in sem opazila, da iamamo starši svoj čvek forum. Super.
Moja težava je, da sem direktorica svojega podjetja s še dvema zaposlenima, noseča 36 tednov in nastopam porodniški dopust. V preteklosti sem spremljala agonijo Nataše in ji dajala podporo, ne vem pa, kako se je vse skupaj končalo. Tudi jaz bi rada koristila zakonsko možnost polovičnega delovnega časa do dopolnjenega otrokovega 3 leta (nisem več rosno mlada, zanosila po IVF in bi rada se bolj posvetila otroku, kot pa poslu).
Zakaj se nisem javila prej? Ker sem hotela vse opraviti pred porodom in sem se zaradi IVF terapije in nosečnosti odpovedala forumu,
Prosim vas za pomoč!
Lep pozdrav vsem skupaj!
EvaP
EvaP,
Slučajno sem po nekaj tednih pokukala na tale forum.
Zaenkrat takole:
Situacija je najbolje opisana v članku Mojce Lorenčič v Dnevniku, Torek, 2.11.2004 z naslovom: Ministrstvo za delo diskriminira samostojne podjetnike?
Takole piše:
“LJUBLJANA – Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je na ministra za delo, družino in socialne zadeve naslovila poslansko pobudo, naj se čim prej dopolni zakonodaja, ki ureja pravico staršev do krajšega delovnega časa.
Zakon o starševskem varstvu namreč v 48. členu določa, da ima eden od staršev do otrokovega tretjega leta starosti pravico do dela s krajšim delovnim časom. Ta mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Če se eden od staršev odloči za to možnost, mu delodajalec zagotavlja pravico do plače za čas, ko dela, država pa mu za preostali čas, ki manjka do polne delovne obveznosti, zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Vendar pa ta zakonska določba v praksi izključuje matere in očete, ki so zaposleni kot samostojni podjetniki, čeprav imajo pogodbo o zaposlitvi in plačujejo davke in prispevke. To pa pomeni neenakost pri zagotavljanju pravic starševskega varstva, je prepričana Žgajner Tavševa.
ZAKAJ TAKO?
Zakon določa, da roditelj pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobi pri delodajalcu. Samostojni podjetniki nimajo delodajalca in ne sklepajo pogodb o zaposlitvi v smislu določb zakona o delovnih razmerjih. Zato tudi pravice do dela s krajšim delovnim časom, kot to določa zakon o starševskem varstvu, nimajo, pojasnjuje Lidija Podkrižnik iz ministrstva za delo in dodaja, da to ni napaka v zakonodaji. To velja tako za samostojne podjetnike kot tudi za nekatere lastnike enoosebnih družb (družbe z omejeno odgovornostjo). “Ti ljudje nimajo določenega delovnega časa, ne sklepajo delovnega razmerja in jih torej država ne more nadzorovati, ali res koristijo to pravico,” nadaljuje Podkrižnikova in pojasnjuje, da je osnova za plačevanje prispevkov vezana na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pa osnovo za plačevanje prispevkov za samostojne podjetnike določa drugače kot za zaposlene. Interes samostojnih podjetnikov je, da bi plačali le polovico prispevkov, a to zaradi določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne bi bilo mogoče, tudi če bi spremenili zakon o starševskem varstvu. “Zato pri zakonu o starševskem varstvu ne gre za diskriminacijo,” pojasnjuje Podkrižnikova stališče ministrstva.
NAPAKA ALI DISKRIMINACIJA?
“S takimi stališči se absolutno ne strinjamo,” je povedal Tone Dolčič iz urada varuha človekovih pravic, kjer so sporno določbo prav tako že vzeli pod drobnogled. Po zakonu o socialnem varstvu namreč samostojni podjetniki plačujejo povsem enake prispevke za starševsko varstvo kot zaposleni. “So enako obremenjeni, zato jim gredo tudi enake pravice,” so prepričani v uradu. Različen obseg pravic za različne skupine upravičencev bi bil sicer možen, če bi to določal zakon, kar pa v tem primeru ne velja, saj zakon samostojnih podjetnikov ne izloča. “Če to ni napaka v zakonu, gre za čisto diskriminacijo,” meni Tone Dolčič. Varuh človekovih pravic bo ministrstvo pozval, naj spremeni tolmačenje določbe, če pa to ni mogoče, je potrebno dopolniti zakon. Če se s tem ne bodo strinjali, bo varuh predlagal postopek pred ustavnim sodiščem, kjer bodo dokazovali, da je zakon neustaven, če se ga tolmači na način ministrstva za delo.
Na diskriminatornost tolmačenja zakona o socialnem varstvu je pred meseci opozorila že Nataša Potočnik , ena od solastnikov družbe z omejeno odgovornostjo, ki je želela po prenehanju starševskega dopusta po rojstvu dvojčkov uveljavljati pravico do krajšega delovnega časa, a so njeno vlogo na centru za socialno delo zavrnili. Tudi Potočnikova želi v zvezi s tem sprožiti ustavni spor, a mora prej izrabiti vse druge pravne možnosti. Tako se je v zvezi z odločbo centra najprej pritožila na ministrstvo za delo, po negativnem odgovoru pa je februarja letos vložila tožbo na delovno in socialno sodišče, kjer pa zadeva še čaka na obravnavo. V tem času sta fantka tudi že dopolnila tri leta in pravice tako ne bi mogla več izkoristiti.
Vedno več staršev ostaja z otrokom do tretjega leta starosti
Odkar je z začetkom leta 2002 začel veljati zakon o starševskem varstvu, so na ministrstvu za delo socialnovarstvene prispevke plačevali za 3200 staršev, ki so uveljavili pravico do dela s krajšim delovnim časom do otrokovega tretjega leta starosti. Njihovo število pa iz meseca v mesec narašča; tako ta mesec prispevke plačujejo 1960 staršem, kar je dobra desetina staršev, ki trenutno koristijo eno od oblik starševskega dopusta. V glavnem se za to možnost odločajo starši z nižjimi dohodki, še pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Še druga diskriminacija
V podoben diskriminatoren položaj postavlja samostojne podjetnike tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, pojasnjujejo v uradu varuha človekovih pravic. Ko se delavec upokoji, ima še 30 dni po prenehanju delovnega razmerja pravice iz zdravstvenega zavarovanja – česar pa samostojnim podjetnikom ne priznajo, češ da oni niso v delovnem razmerju. “
Skratka, počasi se premika, upajmo da bo, do takrat, ko bo tvoja porodniška pri koncu, že vse urejeno. Ali bo odegla kaj poslanka, ali pa pride na vrsto moj ustavni spor in se zakonodaja spremeni – tako pač ne more biti.
Srečno,
Nata6a
Nata6a hvala!
Malo sem pozna, ker nisem vsak dan na računalniku.
Držim pesti, da se bo tole kaj premaknilo in me zanima, če lahko mame v podobni situaciji kaj storimo – poleg pritožbe na CSDju ali pritožbo varuhu človekovih pravic! Ali nas je vač takih? Mogoče bi bile skupaj močnejše?
Če je še kje kakšna s podobno težavo, naj se prosim javi in opiše, kaj se da storiti!
Lep pozdrav!
EvaP.