številka svetovalke za dojenje
ja, res je! Jaz sem prvič dojila samo 3 tedne!…enostavno mleka nisem imela, čeprav se govori, da mleko pa ima lahko vsaka…Dreka! sem doživela na lastni koži; oz. zizi…hihi
Zato sem si že v drugi nosečnosti govorila, da sedaj pa bom dojila ful dolgo…delala sem vse; veliko počivala, veliko pila, jedla sem tudi veliko…da ja ne bi izgubila mleka…pa ni nič pomagalo. Žal!
Sreča, da sem imela vsaj toliko mleka, da sva se dojili vsaj zjutraj in zvečer; do 6. meseca; potem pa sem obupala!
najbolj hecno pa je, da še sedaj, če si stisnem bradavico, mi pritečejo kapljice mleka…
Draga Assya!
Jaz sem imela z dojenjem strašne težave. Sin je bil polno dojen le dober mesec, nato smo prešaltali na dojenje in dodajanje. Trudila sem se kot zmešana pa ni in ni zalaufalo, ma nič zato. Se pa dojiva še danes, čeprav zelo malo, 5 min na vsaki dojki in gotovo.
Obsojalo me je veliko ljudi(vključno s sestro v posvetovalnici, medtem ko me je pediatrinja podpirala), češ kaj se neki silim, ker itak ni dovolj za malega…jaz (in moj dragi partner, ki mi je zelo stal ob strani) pa se nisva vdala. Sicer je velikokrat izgledalo kot da mali pri meni ne pije, ampak kasneje sem videla da ni tako. VEDNO sem ga najprej podojila, nato pa dodala. Dodajala sem mu od 2.-5.m po 60ml, od 5.-9. po 90ml od 9.-danes pa mu dodava po 120ml. Sine je lepo pridobival na teži-je kar orenk dec, resno bolan še ni bil tok-tok. Sem ga pa “matrala” s cuclji-Avent 1 je imel do 5m, 2. do 11m, od takrat ima trojko. Vse v redu in prav, sine je zadovoljen, mamica in tatko pa tudi!
Ne vrzi puške v koruzo tako hitro, vredno se je potruditi-bolje malo kot nič, tu so tudi druge stvari vmes, ni le hranjenje; otrok se z dojenjem pomiri, čuti tvojo bližino in ljubezen. Je pa tudi lepo doživeti dojiti otroka, ki je star več kot leto…čisto drugačni so, več stvari štekajo…lepo je!
Imejte se čimlepše!
lp
Pati
Draga Pati!
Najlepša hvala za spodbudne besede. Puške v koruzo še zdaleč ne mislim vreči, le šokiralo me je malo vse skupaj, ker se je zgodilo praktično v par dneh. Moža ni bilo, bila sem sama z obema otrokoma in čutila sem, da mi je situacija malo stresna. Včasih pač odreagiramo, ne da bi sami želeli, da bi se tako zgodilo. Saj je vse laufalo, le meni se je zdelo, da smo čisto sami in kako bo naporno. Malo pa mi je čudno, ker v levi dojki, ki je že ves čas bolj šibka, pa zdaj res ni nič več. Kar mislim, da mogoče bi se pa še lahko vrnila na polno dojenje. Zdaj ga vedno najprej podojim, potem dodam, kolikor želi, vendar spije največkrat kakšnih 50, mogoče 70 ml.
Še enkrat hvala in lp.