Kako si sploh pristala na Mavriciju?

“Torej, to leto sem želela študirati Medijske komunikacije na FERI-ju v Mariboru, vendar mi je zmanjkala ena točka, da bi lahko prišla v ta program. Moja druga izbira je bila Informatika in tehnologije komuniciranja – prvi teden sem bila zelo navdušena, sploh zato, ker si želim študirat in ker me zanima ogromno stvari. Drugi teden sem s svojo izbiro študija že malo skeptična. Tretji teden pa sem že postala rahlo anksiozna. V moji glavi so bile misli vseh sort – ampak tisto, ki je najbolj izstopalo, je bilo tole:

“Pravkar sem zapravila cel dan na faksu, ki ga ne bom dokončala, ker me programiranje in matematika ne zanimata in mi povrh vsega delata težave že celo življenje. Prepisala se bom v vsakem primeru – torej naslednje leto, ker se letos ne morem več prepisati. Torej – kaj naj zdaj naredim? Tudi, če vztrajam na Informatiki, se mi bo na koncu upošteval samo en predmet – če se prepišem na Medijske komunikacije, seveda. Ali to leto izkoristim, da delam preko študentskega servisa in si privarčujem nekaj denarja ali pa grem delat v tujino, kjer bom sicer zaslužila manj, ampak bom pa si tako pridobila izkušnje, ki me bodo naredile bolj samostojno in razgledano osebo. “

In tako sem si v tretjem tednu na faksu naredila AuPair profil in začela iskati delo varuške v tujini. Kot AuPair sem bila marca 2019 en mesec v Nemčiji in ko ljudem pripovedujem o tem obdobju, se sliši, kot da bi bila tam eno leto.

“Misel, da bi lahko šla tudi to leto nekam daleč stran, izven svoje cone udobja, da bi lahko potovala zastonj in hkrati bila tudi plačana, mi je pognala adrenalin po žilah.”

Kam si želela iti kot AuPair in zakaj?

“Kot AuPair sem želela iti v nemško govorečo državo, da bi izboljšala svojo nemščino. Sredi oktobra sem se že pogovarjala z različnimi družinami, da bi prišla delat k njim za mesec ali dva, v obdobju od januarja do marca. Konec oktobra mi je pisala nemška družina, ki je hotela, da grem z njimi na Mavricij – majhen otok sredi Indijskega oceana – za kar 4 mesece.

Bila sem šokirana – zakaj? Zato, ker smo na duhovnem vikendu s cerkvijo BCE Maribor imeli goste iz Mavricija! In potem mi čez nekaj dni po tem vikendu piše nemška družina, ki me želi vzeti s sabo na Mavricij za 4 mesece. Odločitev, če bi šla na Mavricij zame ni bila težka, ker sem vedela, da bom lahko tudi tam del prečudovite Božje družine – fun fact: naša cerkev v Mariboru je ker precej mednarodno povezana – na duhovnih vikendih, taborih in srečanjih imamo pogosto goste iz tujine.”

Kako poteka tvoj teden na Mavriciju? 

“Vsak teden delam drugače – včasih zjutraj, včasih popoldne, navadno okoli 5-6 ur na dan. Na teden mi pripada 1 prost dan. V prostem času počnem ogromno stvari. Če je lepo vreme, grem kam taborit s prijatelji, ki sem jih spoznala na mladinskem taboru na drugem delu tega otoka. Včasih grem v hribe. Velikokrat pa grem na več kot 15 km dolg tek ob obali. Ob slabem vremenu urejam slike in videe – dolgčas mi zagotovo ni.”

Ali kaj pogrešaš Slovenijo?

Ja! Kar mi zares manjka, je vožnja po mestu z longboardom. Tu, na Mavriciju, je preveč nevarno, da bi se lahko vozil s kolesom ali rolko.

“Pogrešam tudi spontana druženja s prijatelji. Kar pa najbolj pogrešam, pa so mladinska srečanja v Binkoštni Cerkvi Emanuel Maribor, večeri slavljenja, kjer lahko poslušam krščansko glasbo v slovenščini – in da ne pozabim omeniti mladinskih taborov v Ženavljah – jap, mi je kar malo hudo, ker ne bom mogla prit na naslednji tabor, ki bo v začetku marca.” 

Tvoje sporočilo za bralke in bralce?

“Stopi izven svoje cone udobja, ker komaj takrat življenje postane prava dogodivščina. Poslušaj svoje srce in ne ljudi okoli sebe. Ne hodi po široki poti, ne sledi množici.

Izberi ožjo pot, kajti samo ta bo tvoje življenje naredila unikatno. Naj te ne bo sram biti drugačen.

In pa če imaš občutek, da si pahnil mimo z izbiro študija – vzemi si leto pavze in ta čas izkoristi najbolje kar se da.”

Foto: osebni arhiv