Zaskrbljena mama je na Starševskem čveku povedala, da si njen 22 letni sin že želi biti oče. »Pravi, da službo ima. Da bi rad imel vsaj tri otroke, zato, da bo kmalu začel. Pa pravi, da se bo postaral samo z eno žensko, to, ki jo ima sedaj. Bolj zanič gospodinja bo. Vse bo na njem.«

Mnogim se je to zdela pohvalna poteza: »Lepo, očitno gojita oba tradicionalne vrednote, ki življenje postavlja v ospredje pred materializem. Včasih smo vsi tako, oziroma redki niso, danes je slika obratna. Sicer pa ne osiraj čez mlado. Dala ti bo tri vnuke. Pospravila bo kolikor bo. Jaz sem, kot verjetno ti še zmeraj, tudi včasih sužnjila krpi, ker sem bila tako vzgajana. Danes pospravim, če mi je in ko mi je. Otroci so po svoje, mož je vse dneve na šihtu, zase pa sem izbrala enostavno življenje, v katerem si želim privoščiti kar največ. Kuhanje odličnih pečenk sem zamenjala za lahke hitre obroke v odličnih mestnih lokalčkih, največkrat s prijateljicami, ker se nobeni ne ljubi štirih sten pisarne zamenjati za štiri stene kuhinje. Če bi se še enkrat rodila, bi v cono udobja stopila veliko prej. Sedaj se pa samo nasmiham sosedi, ki vsako prvo soboto v mesecu drgne okna, ko z možem zajahava motor ali nalagava smučke v avto. Življenje je prekratko, da bi se gnala za nepomembnosti.«

Če je sin pri svojih 22 letih zaposlen in stabilen, uporabniki v tem res ne vidijo težave. »In kaj potem, če si želi ustvariti družino? Je polnoleten, ima službo….Lahko bi bili zanj veseli in ga spodbujali, ne da se ga oklepate in govorite grdo o njegovi punci. Pustite tašče že enkrat svojim sinovom zaživeti, ni več otrok ampak odrasel človek! Imate pravico podati mnenje, nimate pa pravice mu govoriti kaj mora, kaj ne, sploh pa vam nebi škodlo se naučiti izkazati drugim spoštovanje, kajti s tem se boste morali sprijazniti. Ne morete že vnaprej govoriti, da ona ni vredu gospodinja, saj pa ja tega ne veste! Vse se da naučiti, plus pri teh letih bi tudi moral vaš sin že opravljati gospodinjska dela in pomagat, ne pa samo ženska. Malo prvo pri sebi pomislite, če se obnašate primerno in potem sodite druge.«

Odziv ostalih uporabnikov je dokaj enoten: mamo prepričujejo, da je to dober in zrel korak. Naj se v odločitve sina ne vmešava, saj je pri 22-ih letih že odrasel posameznik.

Kdaj otrok odraste?

Psiholog Jeffrey Arnet trdi, da prehod mladih v odraslost spremlja pet ključnih psiholoških lastnosti:

1. Oblikovanje identitete in osamosvajanje – mladi se počasi zavedajo kdo so in kaj si želijo v življenju,
2. Optimizem in zaznavanje različnih možnosti v življenju,
3. Nestabilnost – ko posameznik odrašča, se neprestano spreminja, uči in premišlja kaj si želi,
4. Osredotočenost nase – obdobje svobode mladim prinese možnost, da se čim več odločajo zase
5. Tako imenovana faza ‘nekaj vmes’, ki pomeni, da niso še popolnoma odrasli, a tudi niso več otroci.

Sicer vemo, da pravno legalno je otrok odrasel pri 18. letih, vendar se mnogi osamosvojijo in odrastejo šele kasneje. Mladi morajo biti sposobni samostojnega odločanja, biti finančno neodvisni in se vesti odgovorno, da lahko govorimo o zrelosti.

Medtem ko ekonomske in družbene prelomnice za odraslost so drugačne in bolj odražajo posameznikovo samostojnost:

1. Odhod iz doma staršev v prvo samostojno stanovanje – posameznik je sposoben se preživljati in ima tudi redne prihodke, ki mu to omogočajo,
2. Vstop v partnerstvo – ko so sposobni biti v resni in stabilni zvezi, lahko začnejo razmišljati o družini,
3. Vstop v starševstvo – zadnji korak odraslosti je, ko je posameznik sposoben vzgojiti in skrbeti za svoje potomstvo.

Vedno kasnejše osamosvajanje

Včasih je življenjski potek sledil dokaj linearno. Otroštvu v vrtcu in šoli je sledilo obdobje mladosti in poklicnega šolanja, odraslost pa je bila definirana s prvo zaposlitvijo. Danes pa mladi opuščajo te tradicionalne vloge.

Podaljšuje se čas, ko mladi doma še živijo, razlogov zato pa je več. Nekateri preprosto uživajo v ‘hotelu mama’ in bližini ter pomoči svojih staršev. Finančna neodvisnost je velik izziv in za nekatere je preprosto lažje ostati doma. Za mlade je nakup stanovanja velikokrat nemogoč, najem pa je velik strošek, ki se morda na dolgi rok ne splača. Psihologinja Mojca Logonder pa je za ABCzdravja povedala, da je doma vedno manj družinskih konfliktov: »Družina je bolj povezana, saj imajo starši poleg odgovornosti in skrbi za prehrano, bivanje, kurjavo, položnice… tudi več vpliva na mlade, ki živijo pri njih. Manj je nenačrtovanih in nezaželenih nosečnosti in zlorab drog, saj je razumljivo težko prihajati z nestabilnimi in menjajočimi se partnerji v stanovanje staršev.«

Po podatkih SURSA se je izobraževanje mladih v zadnjih letih podaljšalo, tako so v času šolanja še kar doma. Psihologinja Logonder dodaja, da si trenutno glede na cene stanovanj mladi težko privoščijo stanovanje: »Tudi če nameni za rešitev stanovanjskega problema polovico svoje plače in pridno dela ter dobro zasluži v desetih letih, ne more kupiti stanovanja, še manj individualne hiše, zato pomoč staršev še kako prav pride.«

Družina v zgodnjih letih

Ginekologinja Wendy C. Goodal  opozarja, da je za ženske s starostjo vedno več možnosti za zaplete pri otrocih. Mladi se lahko znajdejo v tako imenovani ‘sendvič generaciji’, ki je prisiljena skrbeti za svoje otroke in ostarele starše istočasno. Poudarja, da je za ženske predvsem bolj optimalno ustvariti družino v zgodnejših letih: »Porod je po navadi lažji, hitrejši, okrevanje je krajše, mamice pa so še mlade in imajo več energije za skrb za otroke.«

Razlogov zakaj si vaš otrok pri 22-ih ne bi že ustvaril družine in doma, ni. V resnici je to zanj in za njegovo partnerico boljša odločitev, imela bosta več energije in časa za svoje otroke. Na stara leta pa jima bo še vedno ostal čas za nove izkušnje.

Če ima vaš otrok pri tej starosti že stabilno zvezo, zaposlitev in svoj dom, je to odlično. In če zaupa v svoje sposobnosti in zmožnosti, potem je na vas, da mu to dovolite in ga pri tem spodbujate. Tako za vas kot za vašega otroka je to ogromen privilegij, ki pa tudi kaže na veliko mero zrelosti. Pomembno je, da mu stojite ob strani ob tem velikem koraku in sprejmete, da je vaš otrok odrasel.