Otrok obiskuje prvi letnik gimnazije in je do zdaj dobil ocene 1, 2, 3, 4 in dve 5. V osnovni šoli je bil super odličnjak. Najprej sem razmišljala v smeri, da je OŠ dobil slabo podlago, ampak potem sem se spomnila, da je prejel precej srebrnih in zlatih priznanj, zato sklepam, da podlaga ni slaba in da ocene niso bile podarjene.
Zdaj me pa zanima, če je res taka razlika v zahtevnosti med OŠ in SŠ? Če primerjam recimo angleški govorni nastop in spis pri slovenščini, ko je otrok v OŠ z lahkoto dobil 5, zdaj pa 3 in 4, čeprav je bil njegov “izdelek” boljši kot v OŠ, mi ni nič jasno. Je mogoče kdo iz stroke in mi zna pojasnit razlike med zahtevami učiteljev OŠ in SŠ?
Zanima me še, kako so vaši otroci začeli v gimnazijah, so bile razlike med OŠ in gimnazijo velike, kakšne so vaše izkušnje? Resno me skrbi za otroka, ker v OŠ je res imel same petice. Ne rečem, da dobi sem in tja kakšno trojko, pa recimo da ima več štiric kot petic, ampak enke in dvojke????
O prepisu ne razmišljam, razmišljam kako otroku pomagati, da doseže zahteve učiteljev.

Kaj misliš? Misliš, da je kakšna razlika tudi v zahtevnosti med SŠ in fakulteto? Ali morda celo med OŠ in fakulteto?

Moja hči obiskuje 3 letnik gimnazije. Ko je bila v prvem letniku sem ji že pred začetkom povedala, da bo razlika precejšnja, da so na tej gimnaziji (Bežigrad) sami odličnjaki, in da se bo morala za odlično oceno precej bolj pomatrat kot v OŠ.

Pa sem se k sreči zmotila, hči je z lahkoto v prvem letniku bila odlična, v drugem pa je imela povprečje 4,3, torej je bila prav dobra, sedaj v tretjem pa tudi pričakujem mogoče rahel padec (ker je zaljubljena) in nikakor ne more ‘zalaufat’ v novo šolsko leto…. upam, da je to začasno…
Tudi razredničarka nam je v prvem letniku na prvem sestanku povedala, da se v prvem letniku dogajajo velike spremembe, nekateri, ki niso vajeni dela in so brez dela dosegali odlične ocene v OŠ imajo sedaj težave, nekateri pa imajo navade in obdržijo odlične ocene brez težav, nekateri imajo težave s prilagajanjem na spremembe, marsikdo se recimo odseli od doma, ali pa začne obiskovati srednjo šolo na čisto drugem koncu mesta, ali potuje v večje mesto in podobno. Gre dodati tudi to, da se otroci ob prehodu iz OŠ v srednjo šolo znajdejo na enem prvem velikem ‘prelomu’, veliki spremembi, zato se marsikdo od začetka malo še lovi, tipa, je zmeden, ne ve in ne zna kako odreagirati.

Predlagam ti, da se v prvi vrsti pogovoriš z otrokom, da naj poskuša sam ujeti pričakovanja profesorjev, naj jih sam ‘potipa’, kakšni so, kaj zahtevajo.

Lepo od tebe, da skrbiš za svojega otroka, a ti iz izkušenj povem, da je za otroka veliko bolje, če čuti da mu zaupaš, da verjameš v to, da se bo našel in znašel, da bo čez čas vse bolj ustaljeno in mirno.

O zahtevah učiteljev je najbolje, da kar njih vprašaš na govorilnih urah.
Sicer pa bi js na tvojem mestu raje razmišljala kako otroka čim bolje pripravit na samostojno učenje in kako naj si pridobi prave študijske in delovne navade. Na faxu ti nič ne koristi, če si bil prej super odličnjak, razen tega, da prideš na želeni fax, tam je treba veliko študirat in to marsikaterega dijaka tudi odličnjaka zelo tepe. Gledam mojo bivšo cimro, zdej je že 3 leto vpisana v 1. letnik faxa, punca se je sposobna naučit, a enostavno nima zicledra, nima študijskih navad, sama s sabo ne ve kaj bi, pomiljuje se, češ v srednji šoli skos odlična, zdej so pa še tisti, ki so srednjo šolo komaj nardili boljši od nje…namest, da bi se dala zraven.

Jaz sem bila v OŠ vpisanav zlato knjigo (8x odlična, od tega v celi OŠ 3 ocene zaključene 4, ostalo 5) brez učenja, v gimnaziji brez učenja 4X dobra….sem bolj lene sorte, ampak nekak za 2 ocenije padec ob enakem trudu (po mojih izkušnjah).

Pomembno je vedeti, pri katerih predmetih je dobil najslabše ocene: ali gre za predmete, pri katerih je pobiral zlata priznanja, ali za tiste, pri katerih se tekmovanj ni udeležil? Če si as v matematiki, še ne pomeni, da boš blestel tudi pri angleščini, kajne?

Če sklepam po sebi in moji hčeri, je največ odvisno od tega, kakšne delovne navade si pridobiš v osnovni šoli. Jaz sem bila v OŠ vsa leta odlična brez posebnega truda, na gimnaziji hud padec, tri leta dobra in zadnje leto prav dobra. Problem je bil v tem, da se nisem znala učit, nisem imela zicledra in vse sem delala po liniji najmanjšega odpora.
Hči tudi vsa leta v OŠ odlična brez truda, prvi letnik gimnazije katastrofa. Sprememba, novi sošolci, s katerimi se ni in ni ujela, veliko je prejokala, skratka komaj je zlezla brez popravca, uspeh: dober. In pa seveda vse je delala po liniji najmanjšega odpora. Drugi letnik podobno, spet dober uspeh. V tretjem letniku pa se je odprlo, dobila je družbo, začela se je učit, s sošolci so se ogromno skupaj učili preko skypa in tudi na uspehu se je poznalo: prav dober. Sedaj ji šola ni več muka in lahko rečem, da rada hodi v šolo, pa naj se sliši še tako čudno.
V prvem letniku se je želela prepisati kam drugam, vendar sem ji stala ob strani, jo bodrila in skupaj z njo premagala krizo. Ker sem jo popolnoma razumela, ker sem bila v prvem letniku popolnoma šokirana zaradi vseh sprememb. V glavnem, ni kar za obupat:)

Pomembno je vedeti, pri katerih predmetih je dobil najslabše ocene: ali gre za predmete, pri katerih je pobiral zlata priznanja, ali za tiste, pri katerih se tekmovanj ni udeležil? Če si as v matematiki, še ne pomeni, da boš blestel tudi pri angleščini, kajne?[/quote]

Pri angleščini ima zlato priznanje iz OŠ, zdaj pa cvek in 4. Cvek je dobil iz nepravilnih glagolov, ker se jih ni naučil in to nima nobene veze z znanjem iz OŠ. Štirico je dobil za govorni nastop, za katerega bi v OŠ dobil dve petici. Želim reči, da se zaveda, da je bilo v OŠ vse z levo roko in da je potrebno zdja pokazat nekaj več, zato se je za govorni nastop pripravil maksimalno. Enako spis pri slovenščini. V OŠ je imel spise 5 in dobil celo neke nagrade na natečajih, zdaj spis 3. Učiteljica je celo rekla, da je trojka za gimnazijo odlična ocena in pomeni dobro znanje.
Njegove adute matematiko in fiziko še čakamo. Razumem, da je znanje v SŠ večje, zahteve višje, ampak razlika v zahtevah, preskok v nekaj secih počitnic, se mi zdi malo hud.

Nisem mama, ki bi skakala v luft in hodila v šolo učiteljem solit pamet. Želim pa si nekih napotkov, kako otroka naučiti, da se uči in seveda kaj je tisto, kar učitelji zahtevajo. Vem, da bo do konca leta to otrok sam odkril, ampak do takrat pa lahko naštepa dvoke in trojke, kar pa ni smiselno. No, sem tudi tip, ki bika zgrabi za roge takoj, ne pa da čakam, da se morda sam umakne…

Glede spisa…
V OŠ sem tudi jaz blestela v spisih…res blestela. V gimnaziji se ne piše spis, ampak ESEJ. No to je bila tudi ena izmed redkih stvari, ki sem jih hotela izboljšat, pa v 4-ih letih gimnazije ni šlo. Prvi esej sem dobila 3 in vse ostale tudi od 2 do max. 3. Sem že mislila da se mi godi krivica (da pač pišem v slogu ki moji učiteljici ne ugaja, bila sem prepričana da zaslužim vsaj 4), ampak glej ga zlomka tudi na maturi sem dobila SAMO 3.

Kako je govorni nastop pri angleščini v resnici opravil in kaj je učiteljica v resnici zahtevala, ne moreš vedeti, ker te ni bilo zraven.

Da so mu ocene pri spisih padle, je pa povsem normalno. Natanko to se je zgodilo tudi v mojem gimnazijskem razredu. Osnovnošolske učiteljice ocenjujejo malo bolj čustveno in tudi tematike pri spisih so osnovne, recimo opisovanje odnosov, težav. Na gimnaziji se naslov navadno nanaša na kako literarno delo in vsebina se mora pač vrteti okoli njega. Pretirano pesniški opisi in čustvovanje so povečini slabo ocenjeni, saj se na gimnaziji piše eseje, torej strokovne spise, ki morajo biti podprti z argumenti in dejstvi.
Za primer: neka sošolka je v eseju o Noetovi knjigi napisala “Mavrica. Dokončna sprava.” Dobila je enico. Esej namreč zahteva stavke z glagoli, utemeljitve, njen pa je bolj ustrezal kateri od pesniških oblik.
Popolnoma se strinjam z učiteljico, da trojka predstavlja dobro znanje. Najbrž bi ti za boljše razumevanje morala dodati, da štirica predstavlja prav dobro in šetica odlično znanje.

Nič ne skrbi. Dokler sin plava, se bo že sam znašel. Slej ko prej bo ugotovil, kakšne so zahteve učiteljev in si “opomogel”.

Hehe, tudi jaz sem imela v OŠ spise 5 in kup nagrad. Prvi spis v SŠ sem pisala 2. Skoraj me je kap! Potem sem šla do profesorja in ga vprašala, zakaj tako, pa mi je rekel, da sem falila temo, No, ko sem mu razložila, kaj je pesnik želel povedati, sem dobila 5 in sem imela pri njem vedno spise 5. Profesor je bil znan po tem, da je redko kdo imel pri njem petico, mogoče pet učencev na celi šoli

Ne skrbi saj se bo ujel.

Prestop iz OŠ na gimnazijo je kar hud. Dela precej več, veliko bolj se je treba truditi, poleg tega mogoče še ni imel prav izoblikovanih delovnih navad.

Moja hči je tudi bila na OŠ super odličnjakinja s povprečjem 5 in kar nekaj priznanji, na gimnaziji (Poljane) je v 1. letniku na začetku kar malo zablokirala, še posebej pri matematiki in fiziki. Kljub temu, da je vedela, da bo težavnostna stopnja precej večja, saj je že v naprej vedela, da se odloča za zahtevno gimnazijo.

Vendar je že v drugi polovici šolskega leta ujela ritem, se prilagodila in letnik končala s povprečjem 4,4 (prav dobrim uspehom).
V drugem letniku je bila zgodba precej drugačna. Ni imela več težav, poznala je profesorje in sistem in z lahkoto je dosegla odličen uspeh.

Zdaj je v tretjem letniku in nima prav nobenih težav.

Tudi tvoj sin bo počasi spoznal tako profesorje kot tudi sistem dela na gimnaziji in prav nič se ne sekiraj, če ne bo na koncu odličen. Prvi in drugi letnik tako ne štejeta nikamor. Ocene pa tudi niso vse.
Treba se je naučiti še kaj za življenje. Pa tudi uživati.:)

V tretjem letniku, ko se bo šlo za točke bo že vse o.k..:)

Sečno.

Jaz približno enako, celo OŠ odlična (no, zlate knjige pri nas nismo imeli ), brez kakšnega posebnega truda. Na gimnaziji skoz tam nekje med dobrim in prav dobrim uspehom, no, malce več sem že morala skup spravit kot v OŠ.

A ni logično, da je gimnazija en drug nivo kot osnovna šola?
Kaj pa sin iz prvega posta pravi na prejete ocene? Bi bilo bolje, da se s tem čimveč on ukvarja, mama pa čim manj…

Pri nas sta bila v razredu samo 2 odličnjaka, torej ti mora biti jasno, da vsi, ki so bili v šoli odličnjaki, na gimnaziji ne morejo biti. Čeprav je res, da se je tudi gimnazija spremenila.
In učitelji velikokrat ocenjujejo po prvem vtisu. Počakaj otroku, da se dokaže. Jaz sem prvi spis pisala 3, ko pa je učiteljica spregledala dolge lase in hipijevsko pojavo, sem pa počasi zlezla na 5 in tam ostala.
Daj otroku priložnost. 2 pri angleščini je bila pa zaslužena, a ne?
Padec ocen v gimnaziji je popolnoma normalen.

Uf, kot bi brala moj sestavek. Pri nas enaki problemi. Pisali matematiko, pol razredov negativnih, nekaj dvojk, trojk in ena štirica. Najstniki vsi prestrašeni poslušajo učitelje, da jih ne bodo ujčkali tako kot v OŠ, da se ne znajo učit ipd. Naj povem, da je že večina razreda na inštrukcijah. Tudi moj sin celo OŠ odličnjak, vendar ne brez truda. Veliko učenja in vedno narejene domače naloge. Mi smo se pogovorili takoj na začetku šolskega leta. Zavedamo se, da bo uspeh padel in to ne bo nobena katastrofa. Sedaj se še vsi prilagajajo, spoznavajo učitelje, nov šolski sistem in način dela. Verjamem tudi, da jih učitelji na začetku tudi malo prestrašijo, da začnejo delati.

Moja hči obiskuje 3 letnik gimnazije. Ko je bila v prvem letniku sem ji že pred začetkom povedala, da bo razlika precejšnja, da so na tej gimnaziji (Bežigrad) sami odličnjaki, in da se bo morala za odlično oceno precej bolj pomatrat kot v OŠ.

Pa sem se k sreči zmotila, hči je z lahkoto v prvem letniku bila odlična, v drugem pa je imela povprečje 4,3, torej je bila prav dobra, sedaj v tretjem pa tudi pričakujem mogoče rahel padec (ker je zaljubljena) in nikakor ne more ‘zalaufat’ v novo šolsko leto…. upam, da je to začasno…

je napisala Ne sekiraj se, ja na Bežigrajski pa res ni problem bit odličen, ne vpisujejo negativnih, ponavljajo v nedogled. Mislim, da imaš na Beži slabe ocene potem, pa je nekaj fajn narobe.

Bil je odličen, kot verjetno vsi njegovi sošolci. Razred bodo končali v Gaussovi krivulji. Nekaj odličnih, kakšen bo odletel, ostali pa vmes. Celo na gimnaziji je tako. (Razen na Bežigrajski, kjer je ras tako, kot pravi predhodnica…)

Vendar pa – glej, govorimo o fantku, ki ima že celih15 let. In čeprav je to tvoj sin in te skrbi zanj in mu jasno želiš najboljše, je zdaj idealna priložnost, da dobi breme svoje šole na svoja ramena. Da začne odraščati, da stopi na svoje noge. Seveda mu boš stala na strani, ampak on mora naprej SAM! Sistem bo moral zakapirat sam, učit se bo moral sam. Ti zanj skrbiš materialno, mu stojiš ob strani, ga imaš rada, ostalo je pa njegova briga!!!!

Naš je pa šel v srednjo šolo in ne na gimnazijo in ima sedaj vse 5,4,5,4,5,4,5,4,5….:)))

In ob koncu šolanja bo imel lepe ocene, znanja pa nič.

Tudi moj je bil v OŠ tretiran kot nadarjen učenec…nagrade, priznanja ni da ni… Sedaj v Gimnaziji je v zlati sredini. Pa sem zadovoljna. Če prileti nekaj dvojk ali trojk ni nič narobe. Po moje avtorica, imaš ti problem s tem da se ne moreš sprijaznit da več ne blesti. Pusti ga naj se ulovi sam in sprejmi situacijo. Kdo te pa kdaj kasneje vpraša koliko dvojk si imel v 1. letniku…

Se popolnoma strinjam! Avtorica, a se ti ne zdi da malo pretiravaš? Kaj je res nujno da je odličnjak? Pa pusti otroku malo dihati no. Se bo že znašel sam, tvoja naloga je da ga spodbujaš in udariš po mizi ko pade cvek, ne pa analizirat vsako oceno, ki je manjša od petice.
Glede slovenščine pa – SPIS v OŠ in ESEJ v SŠ sta dva popolnoma različna pojma, pri spisu te reši nakladanje, pravopis, slovnica, pri eseju pa moreš prekleto dobro vedeti o čem pišeš, dati prave argumente, upoštevati navodila, pisati oporne točke, pri tem pa še gledati na strukturo besedila in jezik, tukaj je pomembna kvaliteta in ne kvantiteta.
Saj se bo tudi on prilagodil in ugotovil kaj zahteva posamezen profesor, ampak to mora storiti SAM.

In ob koncu šolanja bo imel lepe ocene, znanja pa nič.

Po gimnazija bo imel pa ogroooooomno znanja, dej no dej, na faxu pocepajo tako srednješolci kot gimnazijci – ni pravila. Odvisno je od posameznika koliko odnese od srednje šole ali pa od gimnazije.
Pa ne spet začet kako s srednjo ne more na medicino, to je že prežvečeno.

NA gimnazijo se vpišejo otroci, ki so bili v osnovni šoli 4 ali 5.
Ocene v gimnaziji so od 1 do 5. Mogoče bo v razredu 10 odličnjakov, 10 pravdobrih, 10 dobrih, 10 zadostnih, 10 jih ne bo naredilo. Zakaj?
zahtevnost je višja. Uspeli bodo tisti, ki:
– iamjo dobre delovne navade in se bodo piflali dan in noč, na koncu dosegli 4 ali 5
– so naravno inteligentni in nadpovprečni – vendar bodo kljub temu morali več sedet za knjigo kot v osnovni šoli.

Ocena ni pokazatelj sposobnosti otroka, temveč je skupek sposobnosti, učenja, zdravja, sproščenosti, želje… za dobro oceno mora v življenju štimat. Štimat mpora v družini, ljubezni, prijateljstvu… Torej ej dobra ocena zelo odvisna od duševnega stanja otroka.

kaj ej s tvojim sinom? Nič. Pri predmetu, kjer je dobil 1, 2 in 3 bo potrebno delat in to čimprej. Predmeti ki so ocenjeni s 4 in 5ga očitno toliko zanimajo, da jih rad posluša, rad se uči,…

Od kod ti to? seveda pa še kako vpisujejo negativne, v hčerkinem razredu jih je bilo kar nekaj, o čem ti to? Kot vem je klasičen uspeh, redki so odličnjaki, veliko je prav dobrih, nekaj je dobrih in zadostnih, zato ne vem o čem govoriš? SI obiskovala to šolo pred 20 leti, ali si pa morda ena od tistih mamic, ki pluvajo po tej gimanziji ker njen sonček ni pristal zraven?

Od kod ti to? seveda pa še kako vpisujejo negativne, v hčerkinem razredu jih je bilo kar nekaj, o čem ti to? Kot vem je klasičen uspeh, redki so odličnjaki, veliko je prav dobrih, nekaj je dobrih in zadostnih, zato ne vem o čem govoriš? SI obiskovala to šolo pred 20 leti, ali si pa morda ena od tistih mamic, ki pluvajo po tej gimanziji ker njen sonček ni pristal zraven?[/quote]

Imam dvojčka. Eden je na Bežigrajski, drugi na eni drugi. Oba dva bi oz. je komot prišla na to gimnazijo. Sta v tretjem letniku. In še kako res je to, kar je napisano! Če bi to vedela, bi tudi drugega sforsirala za na Bežigrajsko, ker je tisti dvojček veliko bolj konkurenčen pri vpisu na fax. Eden v razredu je dober, par pravdobrih, ostali pa odlični. Moj ima še vedno zoisovo, pa je nekje v spodnji polovici po uspehu v razredu! Tako, da ja, je kar tako!!!!