Pozdravljeni!

Bliža se naš dan, in kot bodočo mamico me blazno dajejo hormoni in zato si kar naprej dajem dela z skrbmi kaj bo in kako bo.

Doma imamo 2 mucija ki sta v bistvu kar čista največ se zadržujeta notri in nimamo večjih problemov z njima. Starejša muca je gluha dolgodlaka perzijka in starejša kot je bolj smešne navade dobiva. Non stop si išče nove prostorčke za spanje in bolj ko je stvar nova bolj jo zanima tako izproba vse škatle stole tepihe in zadnjič sem jo dobila ko je plezala na košarico ki čaka na dojenčka.
Drug muc pa je še mlad in blazno razvajen in se najraje razvaja pri nama na kavču.
Midva pa nimava srca da bi ju napodila stran.

Zanima me kako ste vi uredili zadeve z domačimi ljubljenčki in dojenčkom?

lp
nina

Pri nas imamo skoraj trinajst let stari muco in psičko ter triletnico.

Ob rojstvu naše deklice nismo nič komplicirali. Živalici sta zdravi in redno cepljeni ter se tudi večino dneva zadržujeta v hiši.

Edino, kar smo pazili je bilo to, da muca ni zlezla v posteljico k dojenčku. Čeprav sem jo velikokrat našla, ko je kraljevala sredi (prazne) posteljice.

Psički smo dovolili, da je dojenčka celega prevohala in tako ga je sprejela kot člana družine.

Ko se je punčka začela plaziti, je povod lezla za živalicama in jih vlekla za repke, ušesa ….
Seveda sta obe (psička in muca) že dovolj “stari in pametnejši”, tako da sta se ji začeli umikati tja, kjer jih otrok ni dosegel.

Zato kar brez strahu. Se bodo že sami zmenili. Ti poskrbi, da bodo muce cepljene tako kot je treba in ju umakni iz prostora, kjer bo dojenček spal, pa bo vse OK.

Uživajte,

Nataša

Nič posebnega, muca je še vedno z nami. Kadar se je približala dojenčku, smo pazili, da ni ostala kje kaka dlaka. Sicer so pa muce resnično zanimive in muca pride jest vsakič, ko je dojenček… Zdaj se malo umika, ker je dojenček že malo zrastel in hudo močno zagrabi dlako.

Jaz sicer še nimam dojenčka, sem pa rasla z mucki in psom gor od rojstva naprej, vmes smo dobili pa še sestro, tako da ti lahko vseeno malo bolj iz prve roke povem. 🙂 Ko smo dobili sestro, tudi nismo nič komplicirali. Mucki so bili zdravi, redno cepljeni, takrat še tudi zunanji, ki pa so bili vseeno večino dneva notri. Mucki in kuža so se prosto sprehajali po stanovanju in okoli tamale, edino to smo pazili, da niso šli k njej v posteljico že zato, da se ji ne bi kdo ravno čez kako glavico ulegel. Kuža jo je tudi popolnoma normalno sprejel in ni bilo nobenih problemov. Nobena od naju s sestro ni imela zaradi živali nobenih alergij in nobenih bolezni, vse kar sva pobrali sva pobrali od ljudi. Pa sva jih božali, spali so pri naju (od mačkov do psa), pa lupčke sva jima dajale, pa rok si tudi nisva zmeraj umili …, pa sva bili popolnoma zdravi in sva še vedno. 🙂 Jaz mislim, da nimate kaj skrbet ne zdaj ko bo dojenček ne potem ko bo začela rast in se že plazit in hodit na okoli. Vi samo poskrbite, da bosta muca zdrava in cepljena. Edino kar bi jaz pazila je to, da ne bi ležala pri njej v posteljici bolj zaradi kake možnosti zadušitve. Saj veš, kako se muc fajn razkomoti in da se ji ne bi na kak obrazek ulegel ali čez trebušček oz. pluča, sploh če je že kak 5 kilski mačkon. 🙂 Glede higiene pa bi jaz pač toliko pazila, da mucka ne bi glih jedla iz kakih njenih lončkov oz. se ne bi ravno valjala po kakih dudah in stekleničkah, pa pleničkah. Sej veš, tista osnovna higiena mora bit. 🙂 Jaz vem, da bodo moji otroci definitivno rasli ob mojih treh mačkonih, pa še kakemu psu zraven, ki si ga bomo do takrat omislili. Madonca, skoz se mi piše v ženski obliki – a bo punčka? V glavnem, držim pesti, da se ti bo vse v redu izteklo do konca nosečnosti in da boste z mačkoni vred ena velika srečna družinca!!! LP

Svetujem ti, da ju obdržiš.

Mi imamo malo starejšega psa in 7 let starega, sicer zelo potrpežljivega. mačka.
Naša enoinpolletnica je pa navdušena nad njima (že od kakšnega četrtega meseca naprej).

Najprej je seveda začela lajat in mijavkat;)

LP