ojla,
en insert iz včeraj pokvarjenega družinskega izleta s prijatelji.. s kolesi

prijateljičin sin skoči iz kolesa in direkt v bližnji potok hodit po luži….

ona me pogleda in nemilo reče: kaj naj naredim?

ji odgovorim: kaj, eno po riti in gremo domov,,pa ne bo šel na izlet z nami.

kaj je naredila ona: letela domov po nove čevlje…brez da bi ga poprej oštela.

v nadaljevanju je bilo še par takih njegovih izpadov…tako, da smo imeli izlet totalka uničen….

skratka…ona je pred kratkim gledala eno oddajo po tv, kjer so ful razlagali, da otroka ne smeš po riti, da ga ne smeš grobo ogovarjati, ampak z močjo argumentov prepričati, da dela narobe….me je pa kar zmrazilo, ko je povedala kaj mali vse počne (pleza skozi okno.poliva po kopalnici,meče kruh na tla, …)

torej bi ga po riti in poslale domov?

Ne bi ga po riti in poslala domov, kdo bi ga pa doma čuval?

babica

kaj pa tisti, ki babic in dedkov nimamo/jo?

potem bi šla mamica in otrok domov sedet v dnevno sobo

Predvidevam, da je najbolj enostavno biti pameten brez izkušenj…

No mojemu se na misel ne bi padlo,da bi skocil kar v vodo in lazil tam…ce smo se zmenili,da se gremo peljat s kolesom,se bomo peljali…pika…ce ga bi kej srackal, vprasanje ce bi ga res po riti..takoj pomoje ne, pac pa bi midva obrnila in sla domov…pa naj se igra doma,ce mu taksni izletki se ne disijo…ce bi se kaj prevec trmaril, potem mu kaka cez rit skor ne bi usla…in za tiste mamice,ki znajo bit na takih mestih prav prevec pametne….ena cez rit je nekaj drugega kot pretepanje 🙂

sama imam 3,5 letnico in 8mesečnico…torej sem z izkušnjami.

Mojca, si še brez otrok??
Zakaj eno po riti? Morda čevlji potem ne bi bili več mokri??
Zakaj domov, če smo bili namenjeni na izlet?
Ja, tudi jaz bi šla po druge čevlje, tukaj manjka le kakšen temeljit pogovor z otrokom, kako in kaj, če smo nekam namenjeni, če smo namenjeni nekaj storiti itd…
Morda pa bi bil otrok celo vesel, če bi ostal doma, morda pa mu sploh ni bilo za tak izlet… in tako bi s to lumparijo krasno dosegel svoj cilj in si to zapomnil še za vse naslednje namene, ki njemu ne bi bili najbolj po godu…

Vladka

Po riti ne, ker nima smisla … bi ga pa brez besed prijela, se opravičila prijateljem in odšla z malim domov. Tam bi se pa pomenila kaj se je zunaj zgodilo … in če bi trmal, bi šel malo razmišljat v sobo.

Aha, sem pisala ta čas, ko si ti odpisala. Veš, tudi moj prvi otrok je deklica in iz izkušenj ti lahko povem, da ne bi nikoli verjela, kako drugačni so lahko fantje, če jih ne bi imela…
Upam, da boš kmalu ugotovila, da ena po riti nikakor ne reši ničesar.

Vladka

Ja, ravno to sem jaz spoznala ta vikend. Že prej sem vedela, da je razlika med deklicami in dečki, potrditev pa sem dobila v nedeljo ko smo bili v družbi kar nakj družin, vseh z deklicami.
Ni primerjave, res je moj ekstremno živahen, ima nekaj velikega v riti, da ne more biti pri miru. In ja, tudi deklice so živahne, ampak ne poznam nobene tako kot je moj sin.
In mimo grede je sedaj tukaj, potem tam. Jaz svojega ne bom udarila po riti dokler gre samo za živahnost. In seveda da tudi kakšno neumnost naredi. Ampak po riti ga bom ko bo poreden. Živahnost pa ni nujno tudi porednost.

Sicer pa ti, mojca, na srce polagam, da pazi kaj rečeš. Jaz sem tudi za prijateljičine otroke rekla, da so živahni, ko strela. (dva fanta) Moj je bil takrat tako nekako star kot tvoj sedaj. danes vem, da me verjetno tudi moj jezik malo tepe, ker se jo enkrat šimfala.

In zato so vsi otroci kar naenkrat hiperaktivni, pri šestih letih pa starših itak ugotovijo, da so neobvladljivi in so na Ritalinu. Žalostno.

Mojca imaš pa enako stare otroke kot jaz. Sem pa ugotovila, da si otrok bolj zapomni kako tako kazen kot je naprimer, da namesto, da kam gremo ostane za kazen doma kot pa, da ga mal po ritki. Lahko je biti pameten, ko pa nisi v taki situaciji. Verjetno ti včasih tudi fajn živci popustijo (vsaj meni) pa primažeš otroku eno čez rit.
Prijateljica sigurno ni vzgojno ravnala. Otrok si je zaslužil kazen. Mama bi morala ostati z njim doma.

Jaz se strinjam z Vladko.

Zakaj bi moral biti otrok potem doma in jaz z njim? Naslednjič ko mu izlet ne bo pasal, bo pa nekaj ušpičil in bo doma, kajne? Za koga je to potem kazen, če se doma otrok dalje igra, jaz bi pa vseeno šla na izlet?
Ne moreš kar domov. Seveda se je treba pogovoriti, preobuti otroka in nadaljevati z izletom, menda vam ne bo en izlet v lužo spremenil načrtov, ali pač?

PO riti ga ne bi, domov bi pa šli … odvisno od tega, ali bi se stvar zgodila prvič (potem ne), ali bi že nekaj časa “iskal” .

mislim tako kot Vladka in Noka. Dokler na lastni koži ne občutiš res intenzivnega otroka, takega, ki mu dejansko NIKDAR ne zmanjka baterij, idej o tem kaj bi bil on še sposoben sprobat (govorim o 2-3 letnikih), potem je zeloooo težko biti pameten!

Naš je eden takih. Ko grejo v vrtcu na sprehod ga za roko vedno drži vzgojiteljica, ker enostavno ne ve, kdaj bo on šel ‘malo po svoje’, ko ga pridem iskat, vsi ostali v garderobi lepo sedijo na klopci in se obuvajo, oblačijo … eventuelno se zvirajo po klopi … a naš teče iz WC-ja do vhodnih vrat 50x … vmes še kam spleza … da bi ga na silo prijela, posadila na klop in zrihtala – ni šans – sem že probala pa bolje da ne pišem posledic …
ko gremo na obisk kamorkoli moram vedno preverit, da se za nami zaklenejo vrata, ker mali se ne da motit in on lepo gre po svoje, tudi ven če mu paše. Na dan prelaufa več km, pa se NIKOLI ne utrudi.

… želim povedat, da tisti ki tega ne pozna, težko ocenjuje. Tudi naš večkrat skače po lužah … pa ne iz nagajivosti, pač pa iz veselja in igre.

v vašem primeru sigurno ne bi ostala doma z malim (ker kot so nekatere že napisale .. za našega to pravgotovo ne bi bila kazen), poleg novih čevljev bi se edino še pogovorila z malim.

… ja, tudi jaz sem bila svoje čase prav pametna, zdaj pa dobivam vse to lepo nazaj :)))))

A ja … pa še nekaj … :))) Skakanje po lužah je krasna zabava za otroke … in vsekakor je zabava za odrasle nekaj čisto drugega kot zabava za otroke. Naš je tudi zadnjič, po dežju, strašansko užival, ko je skakal po luži (no … sicer je imal škorenčke, tako da vsaj noge niso bile mokre) … in je imel vseeeeee mokre hlače … pa še mene je ofloskal stopotjo … :))) Ampak ko sem ga videla kako uživa … :))) … sem se mu samo smejala … :)))) Je sicer potem hotel it še na igrišče, pa sem mu povedala, da s tako mokrimi hlačami res ne … in sva samo pohitela domov se preoblečt … :))))) Ampak tisto skakanje po luži je bilo obem v veselje.

Včasih je treba otroku pustit naredit tudi kakšno neumnost. :)) Saj ravno takih neumnosti se potem kot odrasli prijetno spominjamo. ;)) :))) Zihr ne tistega mirnega sprehoda v naravi. ;)))

hehehe, tudi ti?:))))))

Ja, mogoče ne po riti, bi ga pa doletela kazen, ja.

Otroka je treba vzgajati od vsega začetka in ja, tudi veliko omejitev jim moramo postaviti, otrok mora razumeti kaj pomeni NE in NE SMEŠ.

Otrok, ki počne take stvari, kot si jih opisala je sigurno bil že tepen, vpijejo na njega, ima premalo pozornosti staršev in dela neumnosti, da bi potrebno pozornost dobil. Žalostno, da otrokova mati vzgaja otroka po vzorcu, ki ga je videla na tv. Prava mati nasvetov drugih ne potrebuje, sama ve kaj je prav in kaj ni.

Imam znanko, katere otroci, vedno, ko pridemo na obisk, plezajo po meni in možu, iščejo pozornost pri nama, medtem, ko moji otroci sedjo za mizo, rišejo in se lepo obnašajo. Zakaj?
Zato, ker znanka za svoje otroke nima dovolj časa, oziroma ni tip matere, ki bi otroka vzela v naročje, ga objela, poljubila. Je izredno hladna oseba , otroci pa potrebujejo ljubezen in toplino in tako čutečega človeka takoj začutijo.

V kolikor bo otrok vzgajan in vzgojen od začetka, z njim ne bo potrebno fizično obračunavati!!!

Pri tvoji prijateljici je za pravo vzgojo otroka žal že prepozno.

jap 🙂

zdej imam doma skor 9-letnika, ki se vleče kot megla, je ves srečen, ko mu rečem naj se vsede in da mir … in skor 3-letnika, ki bi lahko delal reklamo za dvojni Duracel :)))

In še nekaj.
Ni važno ali je deklica ali deček, jaz imam dva dečka in deklico in ko me ljudje sprašujejo, kaj delam, da imam tako pridne otroke jim odgovorim:” VZGAJAM JIH”. In to je vsa umetnost.

Otrok mora enostavno vedeti, kdaj je čas za skakanje po lužah in kdaj ne, kdaj se lahko umaže in kdaj ne, kdaj lahko nori in kdaj ne….

ah, daj no. Ni vse tako belo in črno. Jaz se z mojim otrokom ukvarjam, se crkljava, imam res čas v glavnem za njega,… Kaj naj ti še povem? V glavnem, na grobo, imam čas ko je samo njegov.
Vedno pa v otrokovi vzgoji sodeluje še nekaj dejavnikov. Naj bodo to stari starši, naj bo to vrtec, naj bo to otrokov karakter,…. Še bi lahko naštevala, pa vendar mislim, da sem bistvo že povedala.
Ne moreš reči, da so vsi otroci enako živahni, enako bistri, enako dojemljivi,….
In razlika med fanti in deklicami velikokrat potrdijo tudi mamice z parčkom. Da ne govorim o otrocih iz različnih družin. Kako lahko to sploh primerjaš? In otrok pri starosti 3-leta da miruje recimo na klopi v parku ali pa ko gremo na izlet, da se bi mene držal in ne bi skakal naokoli, oprosti, bi rekla, da se nečesa boji. Morda pretrde vzgojne roke?

MOje mnenje!

Hmmmm kakšne so punčke pri teh letih ne morem reč, ker je nimam, imam pa fantka, ki tolče vse rekorde v svoji hiperaktivnosti. Je pa tako, da je treba otroka poznati in indivudualno ukrepati. Za moje pojme je težko soditi kaj bi tvoja prijateljica morala narediti in česa ne, odvisno je tudi koliko mama sama tolerira. JAz SVOJEGA zaradi skakanja po lužah ne bi tepla niti pošiljala domov, no vsaj ne takoj, malčki v teh letih so pač nepredvidljivi in ne premišljujejo in naredijo kar jim tisti hip pade na pamet. Luža ga je premamila, OK. JAz bi v tem primeru naredila tako, ampak mojemu otroku, ki ga poznam in vem kaj pri njem zaleže: Šla bi do njega in mu razložila, da razumem, da mu je všeč skakati po lužah, ampak da sedaj tega ne bomo počeli, ker smo namenjeni drugam in ker nima primerne obutve(moj dobro ve kdaj lahko skače po lužah, ko ima obute škorenjčke in kje je meja, ima pa točno 3l in 1 mesec) ne rečem pa da ne bi naredil ravno to, kar je ta fantek. No, potem pa tako, če bi mulček ubogal se preobul in nadaljeval kar smo namenili OK, če pa ne naj se sam odloči. Ali bo ubogal in gremo na izlet, oz. bomo še zunaj ali pa gremo takoj domov in to v hišo. Moj je tako rad zunaj, da pri njemu to zaleže in ko smo zunaj mi ne sedi pri miru ali leži v vozičku, takrat mora biti maksimalno aktiven(se igra na snegu, pomaga na vrtu, pomaga zlagati drva, hodi z nami tudi 2 km, se skrivamo, lovimo, ……), da potem, ko gremo not nimam sitnosti s trmo in ugovarjanjem, ker je preutrujen, čeprav potem notri ne vem od kje potegne še toliko energije, da prej sama dol padem:)
TAko je, kadar sva z malim sama ga zaposilm in moram potrkat, da nima veliko izpadov in napadov trme, čeprav mu pride na misel marsikaj se ga da ukrotiti, toda ko je z njim očka, babi, tašča ali v varstvu, no to je pa že druga zgodba, ki jo povem drugič:)