30+ pa še ne na svojem
Viš, končno smo našli zajca v grmu! Torej, če nekomu svetujem, kaj narest da se losa tega brezplodnega jamranja, to avtomatično pomeni, da nisem sočutna in razumevajoča in da se čutim superiorno?
Tisti, ki se dejansko želi spremeniti (neke svoje navade, mišljenja), se ne bo zaciklal v besede, se začel branit in napadat, kako mu želimo slabo, ampak bo zamislil o napisanem. Tudi, ko sem sama iskala nasvete, sem sprejela marsikatero grenko pilulo, ker mi je le-ta odprla oči. In to se potem iz pisanja tudi začuti.
Vidiš, ti mene že vnaprej obsodiš na določeno reakcijo in mi sploh ne daš možnosti. Samo zato, ker si khm tako sveto prepričan, da ti bom dala odgovor, ki ti ne bo všeč 🙂
Navsezadnje pa spet pridemo do tega, da govorimo o istih rečeh, ampak z drugimi besedami 🙂
haha in to ravno ti, ki razočarano ugotavljaš in pišeš tisoč in eno različico tega, kako sta sv jožef in angel gabrijel nezdružljiva pojma. Potem pa da bi stvar imela večjo težo, vse skupaj opremiš z “nisem več najmlajši”. No nekateri pač dolgo hodijo v šolo, je prej napisal On_ in se zelo strinjam 🙂 :)[/quote]
He, he, s svojim spominom kaj je kdo rekel/naredil/napisal, me spominjaš na en lik iz Alana Forda: Broj Jedan. Samo on je imel vse zapisano v eni mali beležki in zdaj me res firbec, če kaj takega ne uporabljaš tudi ti.[/quote]
Zanimivo, matjažko ga tudi bere in me je isto obtožil, da imam xsl tabelo o vsakem izmed vas…mogoče je pa vendar čas, da bi nehala pisati~~
Od tebe bolj malo, si med moji mi priljubljenimi pisci, pa saj to veš 🙂 🙂
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Vidiš, ti mene že vnaprej obsodiš na določeno reakcijo in mi sploh ne daš možnosti. Samo zato, ker si khm tako sveto prepričan, da ti bom dala odgovor, ki ti ne bo všeč 🙂
Navsezadnje pa spet pridemo do tega, da govorimo o istih rečeh, ampak z drugimi besedami :)[/quote]
Ni res. Pozabila si citirati še pogojnik “verjetno”. Seveda zdaj ne bomo izvedeli, kaj bi bilo, če bi bilo. Te pa vseeno razumem in sam pogosto razmišljam o pravilnem pristopu do ljudi, za katere mislim, da jamrajo. Še vedno se kdaj sprašujem, da če bom preveč sočuten, da ne bodo napredovali, ker morda ne bodo dojeli, da so sami odgvorni za določene “krivice” in bodo pri meni iskali le potuho za tolažbo. Po drugi strani pa, če bom obsojajoč, spet ne bom dosegel drugega, kot jezo pri drugem in še globljo stisko, saj me obsojajoč lahko napačno razume (češ, še eden, ki me ne razume, pokvarjen svet), s čemer pa ljudi od sbe odženeš. Verjetno pa se da bit sočuten in hkrati nekoga na nekaj opozoriti oziroma ga speljati do tega, da sam pri sebi ugotovi, ali nekaj počne narobe ali ne. Namreč težko je verjeti nekomu, ki se “jezi” na nsa, saj imamo občutek, da nas ne mara. Po drugi strani pa je težko odrasti pri nekom, ki nas samo ujčka. 🙂
Pa saj ne obsojamo, če povemo nasvet, rešitev, pot do tja. Brez neke naslombe na določeno obnašanje jamrajočega pač ne gre. On mora vedet, kaj je tisto, kar je za nas neustrezno (če nas že upraša za nasvet) oz. zakaj mislimo, da njegova taktika ne deluje. Se mi zdi da je slednjega (podčrtano) več res pri psihoterapevtih, ostali smrtniki smo preveč v svojem čustvenem svetu oz. dopustimo, da na nas vpliva naš svet, medtem ko pri strokovnjakih tega ni.
Zdaj sem pa kar zrasel za kakšen cm :-)))
Nehat pa le nikar, no :-))))
Ni to, da smo preveč v svojem svetu (tudi psihoterapvet so v svojem svetu), ampak je to prav tako neodgovorno dejanje z naše strani, oziroma nek izgovor za to, da smo takšni kot smo. Če so drugi lahko drugačni in k temu pristopijo “nečustveno” (brez jeze), lahko tudi mi. Samo pot, način do tja je treba posikat. Če je seveda želja. 🙂
Oh, Marko, na enem forumu pa res ne bom dala sebe in se trudila za neznanca/neznanko, ki je prišel samo podr.kavat, res nekateri ste tako obupno razsvetljenski, da ne rečem budistični, da ste orenk neživljenjski.
Če se ti trudiš bit perfekten na vsakem koraku, izvoli, jaz hočem samo žvet. In po svojih načelih, na svoj način. Glede na to, za kake malenkosti se tle lovimo, obstajajo teme, kjer kar mrgoli sovraštva in prepucavanja, pa se jih tudi opozori ne. Vse za transparentnost al kako že.
No ja, postavi se vprašanje upravičenosti, ker tisti, ki so sočutja res vredni, ponavadi bistveno manj jamrajo. Meni se velikokrat zdi, da gre bolj za željo po pozornosti, …[/quote]Če nadaljujem. Jamrajoči želi občutek sočutja do večnosti, ker je to njegova oblika psihičnega nasilja, izkoriščanja sočutnega od česar ima jamrajoči korist. Pogosto se tistega, ki ne podleže njegovemu jamranju označi za brezčutnega iz česar sledi, da je oni še bolj ubog….
Začaran krog.
Mogoče zato Krivokljunčica že kar na prvo useka, ker ima izkušnje s takimi pijavkami.… 😉 Čeprav sam mislim, da vseeno to ni potrebno.
Ja Boom tisti, ki bi bili upravičeni pa ne jamrajo se ponavadi izkopljejo iz luknje, iščejo rešitve, ostalim pa paše, da so v njej, čeprav niti sami ne vedo zakaj :/
Tud jaz si želim samo to. Po moje si vsak želi biti dober, na “svoj način”. Včasih se tebi zdi, da je nekdo prišel na forum “podrkavat”, meni pa se recimo ne zdi tako. Eden od naju je zagotovo v zmoti? In zakaj bi nekomu vzel veselje, četudi je morda res prišel na forum samo “podrkavat”? S tem koga ogroža?
Kuhanje itak, da ja…. znam tudi spečt… kakšen fajn štrudl (jabolčni, skutni z rozincami ….) aha znam še: sesat, prah brisat, okna počistit, likat … skratka vsa domača opravila. Znam pa tudi razvajat sebe in še koga poleg sebe :))) pa še kaj bi se našlo… aja, pravijo, da najboljše od vsega pa jezik vrtim.:)[/quote]
Fajn je, če ima takšna ženska, ki rada vrti jezik, kakšen gumb, kjer je možno vsaj začasno izklopiti vrtenje jezika. )
Drugače pa , ko berem, dobivam občutek, da bi ženske rade, da moški pomaga v kuhinji, pa pri otrocih, pa pri ostalih ženskih opravilih….Ob tem pa ženske pričakujete, da bo opravljal še tipično moška dela, katerih se ženske ne dotaknete. Seveda mora imeti službo in zvečer še poskrbeti za ženo, da bo zadovolj(e)na.
Če ne izpolnjuje vseh teh pogojev, potem pa ni koristen za žensko. 🙂
Zato me sploh ne čudi, če je vedno več samskih.[/quote]
Hehehe Robi, tukaj sem te čakal :). Ženske in pamet :)))))
Počakaj še malo pa bo tvoja resnica enaka moji :))))))
Kako obsedena si šele ti..ki vsega skupaj še zdaj ne moreš pozabit…:)))
Še dobro, da obstajajo tudi takšni kot si ti…popolni:))).
Takšnih ljudi se ne spoštuje…tudi kasneje ne, ko živijo pod isto streho in imajo družinico…občutim na lastni koži!
Spoštuje se takšnih ljudi ne ker se v fundamentu že sami niso spoštovali ker so se odločili da bodo ostali doma pod isto streho s svojimi starši, s tem si niso dali šanse izkusiti samostojnega življenja.. Spoštovanje je ena izmed redkih lastnosti ki si jo je treba prislužiti!
Takšnih ljudi se ne spoštuje…tudi kasneje ne, ko živijo pod isto streho in imajo družinico…občutim na lastni koži![/quote]
WTF? Pa sej je v Sloveniji vsako drugo gospodinjstvo tako, neka razširjena družina, 3 generacije pod eno streho, v Sloveniji je fenomen, če gre nekdo samski živet proč od staršev.
Ja Spider, na žalost je to res v Sloveniji bolezen da veliko generacij trpi in živi poid isto streho. Vendar mislim da se mlajše generacije sedaj prebujajo in ugotavljajo da je tako življenje bolano in se selijo preč. V tujini se pri 20-tih večina ljudi odseli preč od staršev. To da ljudje živijo skupaj do smrti pod isto streho več generacij sem zasledila samo tukaj v Sloveniji in še v nekaterih revnih državah sveta. ampak v Evropi na splošno pa ni tega. Ko sem potovala po svetu so me spraševali o življenju tukaj in sem jim povedala da tukaj večina živi pod isto streho do konca življenja Njihova reakcija? Whats wrong with them?:)
Slovenci generalno gledano še nismo tako daleč, da bi mlad samski človek šel prostovoljno živet s sostanovalcem, ali dvema v skupno stanovanje. Tako živijo pri nas začasno le študentje, takšen stil življenja je pri nas označen kot študentski. Zato vsi, ki nimajo denarja za samostojen nakup ali najem, ostanejo pri starših. Pri nas imaš fenomen, da mlad človek študira v Ljubljani, kjer živi s cimri v stanovanju, po končanem študiju se pa vrne k staršem.
No ja, ni čisto tako. Tudi v Italiji npr. ostaja veliko otrok v domu svojih staršev (beri ne ločeno stanovanje), predvsem fantje/moški. In tam je mama zakon, Če ne na prvem mestu, pa vsaj enakovredna ženi.
Slovenija in tujina – primerljivo? Jasno, da ne, ker “finančni faktor” igra pomembno vlogo za samostojno življenje. In potem naslednji faktor je kulturni, npr. mediteranske kulture so precej strpne do tega, in še nazadnje v razliki med vaškim in mestnim življem, na podeželju nekdo od otrok vedno prevzame gospodarstvo. Psihološko seveda to ni dobro, posebej takrat, ko prihaja do izrazitih medgeneracijskih trenj in nesporazumov.
Točno tako. Vsi tisti od 23 do 28 let stari ki jih poznam, se po študiju vrnejo domov. V drugem kraju ostanejo le tekom študija oz. dokler imajo status, pa še to delajo preko študentskega servisa. Kaj bo pa z vsemi temi ljudmi potem, ko statusa ne bo več? Tukaj od moških zahtevate da imajo redno službo, svoje stanovanje, avto in še kaj… ja, želje so eno, realnost pa drugo. Mogoče v tem tiči vzrok, da jamrajoče samske punce nikakor ne najdete partnerjev zase, ker iščete nekaj nemogoče namesto da bi bile pripravljene sprejemati kompromise.
Točno tako. Vsi tisti od 23 do 28 let stari ki jih poznam, se po študiju vrnejo domov. V drugem kraju ostanejo le tekom študija oz. dokler imajo status, pa še to delajo preko študentskega servisa. Kaj bo pa z vsemi temi ljudmi potem, ko statusa ne bo več? Tukaj od moških zahtevate da imajo redno službo, svoje stanovanje, avto in še kaj… ja, želje so eno, realnost pa drugo. Mogoče v tem tiči vzrok, da jamrajoče samske punce nikakor ne najdete partnerjev zase, ker iščete nekaj nemogoče namesto da bi bile pripravljene sprejemati kompromise.[/quote]
Verjamem, da bi bilo lažje sklepati kompromise, če bi bili ljudje na splošno poštenejši in bi bolj spoštovali drug drugega.
Dokler pa bo v družbi razširjena kapitalistično-materijalistična miselnost, kjer vsak gleda kako bi drugega čimbolj izkoristil, pa je logično, da bo manj zaupanja oz. več pogojev, ki nam dajejo občutek, da je neka oseba vredna zaupanja in sposobna poskrbeti zase.
Zakaj pa je takšna miselnost prisotna v Sloveniji, ne zaslediš pa je, oz. v precej manjši meri, v Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji? Če si pošten pri nas, ponavadi zelo najeb***, ker te bo vsak slej ko prej nateg**, saj sodstvo nikogar ne zapre, ki ima denar, nihče ne gre v zapor, brat bratu krade in mu je vseeno…..
Ne vem, kako in kdaj naj bi se to spremenilo!? Se mi zdi, da se to medgeneracijsko deduje, tako da do sprememb ne more priti; če je npr. dedek lopov, bo sin lopov in bo tudi od sina sin lopov…. Ker družina je tista, kjer se formirajo čut za poštenje, pravičnost in se privzgojijo neke moralno-etične norme.
Problem je v tem, da si povprečen Slovenec “samostojno življenje” predstavlja življenje v lastnem lastniškem stanovanju. V tujini, razen kakšni Italiji, niso tako čudaški, tam ne veljaš za čudnega, če pri 30+ živiš v najemu s sostanovalci.
Skratka, nobeno filozofiranje ne pomaga, Italijani in Slovani smo največji mamoni.
Saj ravno o tem pišem.
Na samem vrhu imamo največjo golazen, kar jih premore ta država. In ta vpliv se le širi navzdol, kar ima za posledico neučinkovito pravno državo in s tem pri ljudeh ustvarjeno mnenje, da se ne splača biti pošten.
Forum je zaprt za komentiranje.