30+ pa še ne na svojem

Ni se rodila z njo, pridobila jo je. Tekom odraščanja ali pa kaj kasneje. Kar pa še ni razlog, da v odrasli dobi ne bi morala česa spremeniti. Se vidi še iz prejšnje teme o delodajalcih, kako ljude radi jamramo in kako smo pasivni v svojem delovanju.

Mislim, halo, valda da mora vsak delat na sebi, pa saj ni človeka ki bi brez dela in truda zlezel na zeleno vejo, kar se tiče financ ali osebne rasti.

Ja, to je to, ni se ji dalo potrpet. Pa če bi se na glavo postavil, jo ne bi prepričal naj potrpi.

Kaj te muči? Izjasni se.

Sem tik pred diplomiranjem pri prvem študiju, prav tako sem na koncu drugega študija. Bivša je stara 26 in če bo po sreči, bo študij zaključila čez 2 ali 3 leta. Redno službo pa ima zato, ker je le-to dobila v sklopu študija.
Brat jo je pa hotel premlatit zato, ker je obrekovala in poniževala mamo… mah raje utihni, ker ne poznaš vsega ozadja. Tukaj zdaj kažeš s prstom name in na moje češ kot da smo črne ovce, bivša pa nedolžno jagnje.

Končujem že drugi študij in tisto ni bil kredit, ampak limit (ne vem od kod ti ideja, da je šlo za kredit?). Mi očitaš da sem brez službe – tedaj sem še kako bil priden, služil denar, toda problem je bil v tem da mi je banka pobrala vsak prislužen evro.
Še nekaj: si prepričana da se nisi slučajno prepoznala v bivši, pa od tod toliko zagrenjenosti?

Glej, ti si mi pripisala da sem večni študent…

…pa še cinična obenem.

Halo? To ni normalno, no. Bo pretepel vsakogar, ki mu bo “tolkel” čez mamo? Pa s tabo je nekaj narobe, da se tebi zdi to v redu (no, napisal si, da bivša ni bila tega vredna), od kod ti ideja sploh, da je okej kar tepst ljudi, ker se ne obnašajo po naše? Jaz na njenem mestu tudi ne bi hodila v tak dom, kjer bi se bala zase, kaj bom kaj neumnega bleknila… sploh pa, kaj se ma brat za vtikat, če sploh ne živi doma in živi na drugem koncu slovenije?

Imam občutek da svojih težav nisi znal reševat s svojo partnerko, ampak si v vezo vključil od družine do prijateljev, znancev, kjer je vsak jasno povedal nek svoj razlog, na podlagi katerega si ti naredil zaključek o bivši.

Ja, trmast pa si, ko sam vrag.

Ni se rodila z njo, pridobila jo je. Tekom odraščanja ali pa kaj kasneje. Kar pa še ni razlog, da v odrasli dobi ne bi morala česa spremeniti. Se vidi še iz prejšnje teme o delodajalcih, kako ljude radi jamramo in kako smo pasivni v svojem delovanju.

Mislim, halo, valda da mora vsak delat na sebi, pa saj ni človeka ki bi brez dela in truda zlezel na zeleno vejo, kar se tiče financ ali osebne rasti.[/quote]

In kje jo je pridobila? Je torej otrok sam kriv, če pridobi slabo samopodobo?
Recimo oseba kot mlada zatirana, samopodoba na psu, v srednjih letih se šele zave kje je, takrat pa nima kaj veliko možnosti ukrepati, ker je recimo invalid in ima borno penzijo, čeprav je star 35 let.
Res je veliko jamračev, res je pa tudi, da nimajo vsi možnosti kaj veliko narediti. Če se slabi samopodobi pridruži še slabo zdravje (recimo podedovana bolezen, ki te pripelje v invalidnost), je kriza, pa če se zgodi še mogoče kaka naravna nesreča, požar… ni za metat vse ljudi v en koš.
Določeni se tudi rodijo podpovrečno inteligentni in preprosto niso sposobni razumeti, da jih recimo nekdo izkorišča, zaničuje.
Se pa strinjam, da je veliko takih ljudi, ki preprosto nič ne naredijo, se sploh ne potrudijo. Niso pa vsi taki.

Glej, ti si mi pripisala da sem večni študent…

…pa še cinična obenem.[/quote]

In star si skoraj 30 pa še vedno študiraš pa še nikoli bil v službi?
Tvoj brat bi tepel ženske.
Limit: ne flancaj ljudi. Limit dobiš glede na dohodke in študent ne more dobiti limita recimo par 1000€. Dobiš ga lahko kvečjemu par 100€ pa še to težko, če nimaš službe. In par 100€ zaslužiš preko študenta in jih pokriješ. Ne flancat ljudi, vemo kaj je limit. Banke ne odbrijo nekaj kar na lepe oči. Sploh ne brezposelnim (saj menda ne trdiš, da imaš ves čas status študenta pri 30ih)?
Ja bivša ima službo, ti pa pri 30ih še nikoli bil zaposlen, ti to kaj pove?
Ne jaz nisem tvoja bivša, jaz se s takim zagrenjenim, zlobnim, večnim študentom ne bi zapletla.
To, da si sposoajš denar od punce, ki jo poznaš dva meseca, da prideš do nje… to je sramota.

Podedovana bolezen je pogosto le posledica slabe samopodobe, ki pa ga lahko prinesemo iz svoje družine. Slabo psihično stanje lahko zelo močno vpliva na telo oziroma stanje telesa. K temu pa tudi sami veliko pripomoremo s svojim (priučenim) neodgovornim početjem od prehrane pa do do vseh ostalih škodljivih snovi, ki jih vnašamo v in na telo.
Seveda si nihče ni sam kriv, da so ga starši tako (slabo) vzgojili, to pa še ne pomeni, da se bomo kar prepustili vsem priučenim navadam in prepričanjem, če vidimo, da za nas niso dobra. In točno takšni neodgovorni ljudje, ki se v svojem življenju potem ne naučijo veliko, najbolj podležejo pričakovanjem družbe in tako še naprej (na svoje otroke) prenašajo svojo neodgovornost, ki se potem v družbi samo širi.

Marko, zdaj ga pa biksaš. Kup podedovanih bolezni je, ki jih ima otrok že ob rojstvu. Torej takrat, ko njegova samopodoba še ni izoblikovana, ko je še v maternici. Kup podedovanih bolezni je, ki niso odvisne od prehrane. Včasih se zgodi, da neka bolezen preskoči kako generacijo.
Recimo primer človeka, ki je umrl, zaradi nekih težav, mlad. Nihče ni vedel točno zakaj, ker takrat še ni bilo toliko medicinskih raziskav. Hčerka tudi umre mlada, tudi nejasno kaj je bilo točno razlog odpovedi jeter. Potem vnukinja trpi bolečine, več težav, ima slabega zdravnika, ki jo ne da na preiskave. Potem pravnukinji po naključuju ugotovijo težave, naredijo preiskave, vedo, da gredo za dedno bolezen in iščejo prednike. Ugotovijo zakaj toliko težav pri njeni mami, ugotovijo zakaj sta babica in pradedek tako mlada umrla…

krivokljun, bivša se je sama vmešala v mojo družino, nismo jo mi vabili zraven. Ne vem kje sem napisal, da se mi zdi v redu da bi brat njo pretepel? Ne vem od kje ti ideja, da smo pričakovali da se bo obnašala po naše? Saj je ona začela žaliti in obrekovati mamo, jasno da ona in brat tega ne bi dolgo prenašala. Brat se ima še kako pravico vtikati, saj je vendar šlo za najino mamo.

Janja, limit je znašal 500 evrov, s tem da sem drugih 500 evrov dal še iz svojega žepa. 500 evrov iz svojega žepa tako nisem več imel, tistih 500 evrov limita pa sem moral banki vrniti, torej sem za teh 500 evrov spet moral delati, ki mi je itak banka vzela. Tako računica znese 0 evrov v moji denarnici in bivša me je pustila ravno takrat. Ni hotela počakati, da se vrnem na zeleno vejo. Na tej točki se vprašam koliko me je ona resnično imela rada, ko se ji je pa lažje zdelo me pustiti in si poiskati nekoga drugega.

Zato sem pa napisal, da je to pogosto, ne pa VEDNO.

Glede na to, da si študent kot praviš, bi lahko hitro zaslužil 1000€ preko študentskega servisa. Ima izkušnje, vem, da je težko najti redno zaposlitev, vem pa, da je dokaj enostavno najti delo preko študenta. Sploh, če si moški, ker kaka fizična dela so kar fajn plačana.
Pa še nekaj je. Študentje imajo štipendije, vsi, ki pridno študirajo in ki izhajajo iz revnih razmer imajo lahko republiško štipendijo. Brihtni imajo zoisovo. Študenti nekaterih deficitarnih smeri pa imajo kadrovske štipendije. Te celo ostajajo, ker je premalo prijav zanje.

Jaz se pa na tej točki sprašujem, koliko si jo TI imel resnično rad, glede na to, da o njej nisi napisal še nič lepega.

Dedne bolezeni so bolezni, ki so prisotne že ob rojstvu, dostikrat neopazne do recimo odraslosti, včasih pa že kar v otroštvu planejo na plan.
Mogoče narobe pišem in bi mogla napisat, da dedne okvare.
Recimo okvara jeter, ledvic, kake zadeve na srcu. So že ob rojstvu prisotne, stvar se potem le stopnjuje. Res pa je, če si v slabem psihičnem stanju, da se bolezen hitreje stopnjuje. To se pa povsem strinjam.

Zato sem pa napisal, da je to pogosto, ne pa VEDNO.[/quote]

Govorimo od odrasli osebi, ne o otroku. Tudi vsak zatiran otrok, ki zraste v nefunkcionalni družini ne zraste v čustvenega pohabljenca, mnogo je takih, ki iz inata potegnejo najboljše. Pač, odvisno od lastne drže, samokontrole, želja, osebnih karakteristik, ne moreš vse na družino in vzgojo obesit.

Navajaš neke ekstremne primere … si to ti, poznaš koga, ki je tak, ali želiš samo doseči svoj prav … kako že … ronka, ne?

Krivokljun, poznam take ja. Poznam take, ki so izstopili iz tega, poznam take, ki so se trudili pa niso mogli, poznam take, ki nič ne naredijo v to smer.
In ne zavračam ljudi kar vse po vrsti. Določeni so veliki potenciali, če jim ponudiš roko.
Nikjer ne trdim, da vsak postane čustveni pohabljenec.
Ronka?

janja, praviš da je enostavno najti delo preko šs pri katerem hitro zaslužiš 1000 evrov. To je odvisno od regije, v kateri iščeš delo in v tej v kateri živim, ni neke ponudbe del za razliko od večjih mest. Sem takrat še kako iskal delo, tako preko šs kot redno. Hodil od podjetij do zasebnikov, pa niso nikjer rabili. Preko šs so pa bila na voljo le dela v strežbi, pa ko sem se javljal za opravljanje tega, so me povsod odslovili češ da iščejo punce.

mlad in skromen, sem v regiji, kjer vlada največja brezposlenost in kjer je študentsko delo najslabše plačano. V primerjavi z LJ so postavke bistveno nižje. AMpak za vztrajne se da delo najti. Jaz sem se vozila 35 km na delo, prevoz ni bil plačan. Delo pa je bilo.

mlad in skromen, daj malo pozitivnosti v svoje življenje. Ne bodi tak negativec.

Ja, pa tv naj tudi nehajo predvajat nasilne reklame o super zobnih ščetkah, super kremah, super odstranjevalcih madežev na cotah … ker te dobesedno silijo, da jih kupiš, ane? 🙂

A ne vidiš, da navkljub vsem tem reklamam imaš še vedno zgolj TI roko nad svojim življenjem in odločitvami?

Zgleda, da imaš slabe izkušnje, če model družine doživljaš kot vsiljevanje.
Ne želiš, da te nekdo spominja na družino. Zato se gre, ne pa za neko vsiljevanje.

In zakaj ne ? Zaradi tistih, ki so srečni v resni vezi ali pa zaradi tistih, ki so bili nesrečni ali pa so nesrečni ?
In misliš, da ta model “vsiljujejo” srečni ali nesrečni ?

Pa ga tudi najdete ali pa le imate možnosti ? :)))
In zakaj toliko razočaranih žensk, če ga najdete ?

Točno za to se gre. Za slabo samopodobo. In s slabo samopodobo je težko ustvariti srečen odnos, saj se v odnosih znova in znova srečujemo s svojo (slabo)samopodobo, ki se zrcali preko partnerja.

Seveda ni otrok sam kriv. Ima pa na izbiro, da se s tem sooči in sprejme odgovornost za svoje življenje ali pa še naprej krivi družbo ter ohranja občutke žrtve in doživlja občutke vsiljevanja, ker je pač žrtev družbe.

S čim si se vozila na delo?
Mmg, še vedno nisi odgovorila na vprašanje, če št. 25 pomeni tvojo starost?

Kje ti vidiš negativnost?

A si res tako blesov kot se delaš? Vklopi možgane, no. Se sam sebi res zdi taka terna, da pa tebi ni treba ničesar spremenit, da nisi delal napak?

Saj, če je delal napake, še ne pomeni, da je negativec. Mnogi jih delamo, delate še sedaj, pa tega v tem momentu ne vidimo.

Z biciklom.

S čim si se vozila na delo?
Mmg, še vedno nisi odgovorila na vprašanje, če št. 25 pomeni tvojo starost?

Kje ti vidiš negativnost?[/quote]

Tale mlad in skromen je en zmeden tipček, ki tu gor prvocira vi mu pa nasedete.
Tako trapasta človeka res ne more biti, torej je provokacija.

Mlad in skromen, ti nisi ravno mlad več, skromen še manj, si za zafrustriran, ljubosumen tipček. Tipičen primer moškega, ki se ga ženske na daleč ognejo in potem namesto, da bi spremenili svoj zagoveden značaj, udrihajo po ženskah.