300, 300, 300……
A ste gin a, a ste? A ste zmatran? A bi ….
ne, ziher na bi………… enga pirčka a?
Bemtiš, full ste me presentli………….. na,
zdej je še Sašk dal številko spet na razpolago!
PISMO, EJ, FOLK, ISKRENE ČESTITKE, ZA VSAKEGA PO 100 LJUBČKOV,
ZA VSAKEGA PO 100 POSTOV, ZA VSAKEGA PO STO OBJEMČKOV, PISMO, EJ!
Ampak, naredila nisem pa nič, sam tolk, ane! In zdej, ko bo uran 11, moram naprej, povedat unmu majstru, de mi rdeču ghari!
Pismo, se se jim je…………..????????? ane, da
se jim je res ????????? Mene hudo skrbi ……..
tudi pivičko jih ne premakne ……… ej, da niso
not u lukno padl?
Jaz tudi odpiram ne več, se mi vleče, da grem ta
čas lahko na WC, pa me ne tišči ………… Tkole,
zdaj pa res dost, sej ste čist “zašpinelani”, sej
ste res čist u “tjavendnevu”. Men je celo idej za
komentarje zmankal, ker ne vem več, o čem teče
beseda, pa ne morem več komentirat, nehite, nehite, dost, basta, the end, ende, koniec, frei, jebemti!
Mafija, ob 10.30 uri ste na 318. A bo kdaj
tega konc al’ ne bo. Jaz moram zdaj iti, zdaj
ne bo več komentiranja. Se javim zvečer!
Meni gori rdeča lučka, bela cesta, se pa tuki
grem enega Mirana Ališiča, pismo, pa vsi
avti so že tko mimo: je Schumaher prešel čez,
je takoj za njim njegov brat Ralph, in potem še
moj najmiliji – ni letos v formi, je bil daleč nazaj,
tko, kot jaz, je bil pa facccaaa – moj mili Frenzen!
(Mejti zatu, ka je padbun našmu Franclnu!)
Ob 10,42 uri je padla 330-tka. Norčki so
zdaj, ko se je meni odpiralo deset minut,
prešli na modro zabavo, zeleno naravo, na
“vrlo poglobljene in nič tako tjavendanovske
odgovore”, so zelo notri, so domiselni, resnično
so replike take, da se človek mora, hočeš nočeš
vanje poglobiti, da od njih odnese polno idej,
znanja, novih doživetij, ob vsej debati o EURIH
postane človek še bogat, ali pa te želje sploh več
nima……….. mislim, ej, …………………… too much!
Niobči, Francl = naš Franci! Jezik je dokaj razumljiv,
doker je pr’ gmah’! Ko se začne vrteti, so same
sitnosti, res!
Zdaj pa za nekaj časa odhajam! Mejte se in ……..
norčki, ajd južno kuhat!
No, tkole, ob 11,04 uri, ko sem se vrnila semkaj,
je bila dosežena 431-tica…………. fulla ste dobri!
Sem pa spet zgubila nit, ker sem bila zunaj in mi je
mojster povedal, da meni gori rdeča zato, ker se mi
je zelena pokvarla in ni pri meni nobene “ziherce” več!
Se pozabila napista pod naslov:
341 ob 11,04 uri!
Vragi na konju ste!
(p.s.: je to brez vejice za “vragi”, ker
gre za roman Victorie Holt – Vrag na konju!
….. eh, in to ste vi trije – vragi na konju!
vsestansko pomensko!)
Tako:
očitno je Jani šel na pir, ker je ob 11.44
uri zapisal: “Ej, Sašo, jest lohk na 400!”.
Ampak, zdej vas imam vseh dost. Brati se
vas ne da iz čisto in simpl razloga: vsi pišete
svoja jajca čez celo vrsto, jebemti sunce, pa
smo že taužentkrat rekli, da prve “štiri centi-
metre od vrha navzdol” se piše samo do
polovice, da se da hitro prebrat in naprej
štartat, ker od druge polivice naprej je uni
seronja od “sprejemam sporočila” in jasno …
tako se prebere sam na pol in se ne ve čist,
za kva se gre in se lahko informacije obrnejo
v dezinformacije, komunikacije so okrnjene in………………
pa pismo rosno, a je tko hudo pisat na pol in
prtiskat enter, al kva!
Dost je men tega! Pol pa čakam ku ena mona, da mi zgine spred oči uni “Počakajte, sprejemam poročila……..” , mater, k’ b’ ga ku vola u r……….!
Sam in čist sam Severnica to zna, mi pa, k’ smo bli že stokrat skupi, pa smo se že stokrat o tem dogovor’l, pa n’č, ku bi z glavo ke u zid butau!
Tko! Jebela cesta! Bemtiš! Huda sem! Res sem huda in ………. pisat prav, a prou a, a je prou, a? In tu sam zatu, de ghri tu bel naglu skussssssss!
………aaaaaaaaaa………….aaaaaaaaaaaaa………
aaaaaaaaa……….aaaaaaaaaaaaa………………….
a zdej pa migate, a? A zdej je vam pršlu a, za kva
ste tam, kir ste, a??