60 evrov za fitnes mesečno (Lj)?
Seveda je drago, pa bedarija taka, da ni večje. Veš kaj ti je dobro za telo ter pravi fitnes. Kidanje gnoja v stali, prekopavanje vrta, rocno sekanje drv, premetavanje tezkih bremen. Zdaj pozimi mas navoljo kidanje snega. To ti je zdravo. Si lepo na svežem zraku pa se zaslužiš lahko nekaj, ne pa, da si zaprta v enem smrdljivem pajzelcu, pa se plačujes to. Malo odrasti, nisi več otrok.
Za Ljubljano to sploh ni drago.
Vzdrževalni stroški so visoki, najemnine v Ljubljani tudi, pa osebje morajo tudi plačat petek in svetek ( so ponavadi ti centri odprti od 6ih zjutraj do ene 22ih vse dni v letu, tudi na večino praznikov), kolikor imajo pač zaposlenih preko študenta. To je Ljubljana – selekcija tudi strank s tako ceno. Saj lahko hodiš kam tudi za 40 eur, ampak je bolj dotrajana oprema ( stara 30 let), smrdljive preproge, ki jih niso prečistili in presesali že nekaj let, nedelujoči tuši, ipd.
Sicer pa v večini fitnes centrov ponujajo tudi pakete, ko pač moraš podpisat enoletno pogodbo, s katero se obvežeš, imaš potem obrok 40 eur, vmes lahko tudi dva meseca “zamrzneš”, če hočeš ša odpovedat, moraš pa najavo naredit pol leta prej (nekako je vedno tako, da plačuješ tisto leto, ker s tem zagotavljaš keš za njihove stroške).
Je pa tako – če primerjaš napirmer s ceno izdelave enih nohtov ali trepalnic za enkratni obisk za tiste, ki to delajo in hodijo ali pa obiskom frizerja za striženje daš še več, si tudi tam-tam med 50-60 eur v Ljubljani. Pa je samo enkratni obisk, na fintes/vadbo pa hodiš za enak znesek cel mesec 🙂 POnekod imaš v to ceno vštete še obiske savn naprimer.
Dej no pretiravat pa pametovat na suho, dete si le ti, s takimi neumnimi komentarji, no – a zdaj naj čaka, da bo sneg zapadel, da se bo premigala, ali kaj? :DD
A veš, da se nekateri rekreiramo po 3-4x tedensko tudi po fitnesih, ker nam je to in tako všeč -pa nismo nobeni zasvojeni pumparji in nabildanci, da ne bo pomote. Paše nam. Tako kot tebi paše kaj drugega.
Tudi v našem fitnesu smo na svežem zraku – odpremo okno in ga imamo. Samo kako ironično – včasih zlijejo pa gnojšnco po okoliških njivah pred dežjem in ni za dihat. Jebatga, bioterorizem.
Super, hvala ti za namig in odgovor. Mene za garderobo ne moti, mi je bolj pomembno, da so mašine vzdrževane in bolj novejšega datuma kot te, kjer sem sedaj, pa da so tla tudi čista, da ni kak star zgonjen tepih, ki ga že dolgo niso spucali/menjali. A tuši so v kletnem prostoru, ali tudi zgoraj? Tnx!
Kam bos pa dal vse masine na 4 kvadrate. Ze steza in tista masina za veslanje je kr velika, kje so se kolesa in steperji pa tista cudaska masina za misice, rabis tud stojala za utezi itd…
Sej se se obrnit ne mores.
[/quote]
Oh model,greš laufat mal okrog hiše,bloka,imaš stopnice namest steperja,imaš mašinco,ki ti zavzame nekje 1,5m2 za 200 različnih tehnik vaj od glave do pete,…
Sicer pa ne rabiš kake posbne uteži,mašince,ker lahko ogromno narediš z lastno težo.
Eni ste res brez domišljije.
Stavim,da je 1000m2 bajte zate premjhno,ti bi za 3 člansko družino rabil grad se mi zdi.
Oh model,greš laufat mal okrog hiše,bloka,imaš stopnice namest steperja,imaš mašinco,ki ti zavzame nekje 1,5m2 za 200 različnih tehnik vaj od glave do pete,…
Sicer pa ne rabiš kake posbne uteži,mašince,ker lahko ogromno narediš z lastno težo.
Eni ste res brez domišljije.
Stavim,da je 1000m2 bajte zate premjhno,ti bi za 3 člansko družino rabil grad se mi zdi.
[/quote]
Nekateri gremo v fitnes tudi zato, da spremenimo lokacijo, da v miru naredimo brez motenja, pa da imamo mir pred domačimi, pa čeprav je doma velik prostor na voljo, lahko tudi za mašine, ampak je to brezveze :). Nismo vse ženske samo hop na eliptk, tekača ali veslača, pa buljit v telenovelo eno urco. Dobra multifunkcijska naprava pa stane okrog dva jurčka, rabljena, ne nova. Ker če že kupujem za doma, je dobro polprofi ali profi rabljeno, ne tisto komercialno. Sem imela komercialni eliptik, Kao Kettler višji razred okrog 600 eur je bil nov, pred cca 10imi leti, pa je začel po enem tednu uporabe tako nemogoče škripat, da je šel v prodajo. Je bil na servisu, ker je bil še v tovarniški daranciji, pa nismo mogli škriparije odpravit.
Jaz doma droga z utežmi in okvirjem za gor obesit nočem imet, mi pač ne sede -grem za vse raje v fitnes, pa še oči si spočijem na kakšnem dobrem telesu. Cest La Vie – ker si pač tako zaslužim in mi ni dat problem za mesečno karto.
Laufat ne morem, zaradi impakta na en okvarjen sklep stopalnice, zato tek po naravi odpade, pa tudi ni mi v užitek, ker v naravi tudi če delam na zunanjih fitnes napravah v parku po ornk prešvicanju ni tuša, se ne morem vsest v avto v potokih švica ( pač toliko vedno delam med vadbo, da mi lije v poptokih, karkoli že je), vse ostalo pa lahko delam. Hodim v fitnes zato, ker mi predstavlja pač neko posebno zadovoljstvo in užitek, ko sem tam, ker delam v miru, ker me nihče ne moti, ker smo vsi tam z enakim namenom.
V študentskih časih sem tudi sama hodila na fitnes, takrat smo bili neka druščina, pa peš si lahko šel, ni bilo daleč.
Danes me ne spraviš več. Morala bi se usesti v avto, iskati parkirni prostor, potem garderoba, pogledovanje, katera naprava je sploh prosta, kup nekih samovšečnežev, pa potem še pot nazaj… Dve uri gresta minimalno.
Sem bolj tip za gibanje v naravi, se oblečem in obujem, nadiham svežega zraka in sem v eni uri nazaj, če je dež, pa vzamem dežnik.
Kakor komu paše.