V glavnem, jaz uživam zdaj.Iz 80-tih vzamem samo glasbo.Sicer pa uživam, da lahko kupim v naših trgovinah vse tisto, po kar smo včasih šli v Italijo.Edina stvar iz osemdesetih, oziroma konec sedemdesetih , ki jo pogrešam – je disco.In disco glasba.In vse tri diskače: Komenda ( v kleti…)- tam smo bili na žurkah do 4h  zjutraj, Šporn in Kovač.Noro je bilo.In lepo!

Meni je bilo nalepše to, da smo bili v OŠ vsi enaki, ni bilo raznega omalovaževanja, zmerjanja, pa sem imela več kot polovico sošolcev in sošolk z Rakove Jelše, ki je bila trakt res bolj revno obrobje ljubljane, brez kanalizacije, določeni predeli še brez pitne tekoče vode. Vsi smo si pomagali med seboj, nobenega kazanja na nikogar s prstom. Nobvenega poniževanja kogarkoli, zaradi statusne razlike.

Pa spomnim se, da je bilo zame nekaj nepojmljivega, da sem se leta 1987 peljala na eno tekmovanje v Makedonijo  z letalom s svojo učiteljico in korepetitorko, so bile letalske karte drage ko strela, pa niti ni bilo sponzorjev, star papir sem zbirala s sošolci za tiste letalske karte, so mi solidarno pomagali sošolci, smo ga zbrali skoraj dva kontejnerja po Ljubljani takrat v 4ih mesecih –  sem pa zmagala takrat na tistem tekmovanju, tako da trud je bil poplačan dvojno.

Pomanjkanja  ni bilo nobenega – sicer mi smo imeli velik vrt  tudi doma ob hiši in sami pridelali, pri starih starših tudi delali , so bile pa še putke in vedno sveža jajca, pujsi in koline in vse dobrote, krave, zajci za prodajo,  veliki dve njivi za krompir, fižol, solate,  domači orehi in lešniki,  polno sadja. Je šlo tudi marsikaj v prodajo ali za drugo blagovno menjavo. Dedek je imel tudi mlin za žita.

Lego kocke in Barbike? Naštevaš, kaj ste vse imeli, potem pa praviš, da ste legice in barbike nabavili v tujini…

Se pravi: Pri nas jih takrat nisi mogel kupiti! In kje ste kupili leta 1966 barvni TV? Pri nas ga sigurno še niso prodajali!

Ajde folk blesavi… tisto kluse od Juge je že zdavnaj pokojno. Nehajte častiti ali brcati to crkovino. Na levo krug in pogled naprej.

Oja, je bil barvni TV leta 1966, spetembra so ven prišli – pa ne uni, ko si dal mavrično steklo predenj – pravi, barvni.

Pri moji mami so ga prvi imeli v bloku, je bil pa njen oče v službi  določenem tajnem delu policije, zato je imel določene prioritete in ga je lahko kupil.

Zadnji odstavek pa je za VSEGA JE BILO.Čudno, da je bilo VSEGA, ljudje so pa hodili v Italijo in Avstrijo po nakupih…

In KJE ga je kupil? V Italiji ali v Avstriji?

Policija in vojska je imela v Jugi  pač določene “prioritete” pred navadnimi smrtniki – ne, ni mu bilo treba v Italijo, ne v Avstrijo,  v Nemčijo.  Dobavila mu ga je služba.

V redu, ampak to pomeni, da 99% ljudi pri nas ni mogla do barvnega televizorja…čeprav bi našparala denar

Policija in vojska sta bili prioriteta v državi takrat, tudi glede določenih stvari, kaj lahko dobi kdo, kaj pa ne – pa s tem ne mislim, da so zaposleni tam dobivali zastonj – so pa lahko dobivali belo tehniko in telekominukacije prej in po drugih poteh, kot ljudstvo. Saj so bili njihovi zaposleni zadolženi za varnost države. Takrat je bilo malo drugače, kot danes.

Prej si se zapeljal 1 uro do Italije ali Avstrije in kupil, ker denar si imel, zdaj pa 1 uro do Ljubljane, da kupis, ce seveda imas denar. V cem je razlika?

Vojska je v Jugi imela skoraj ista pooblastila kot policija. Totalitarna Slovenija prej in sedaj. Nobene razlike. Vsak sistem ima slabe in dobre lastnosti. Čakam da izmislijo univerzalni sistem, ki bo vsem ljudem pisan na kožo. Ali pa še en planet kot je earth.

Danes veliko radijskih postaj vrti glasbo iz 80s In veliko ljudi posluša takšno glasbo.

Seveda so bila 80ta boljša kot danes, pa tudi 90ta so bila boljša kot danes. Danes moji starši jočejo, kaj je nastalo iz države v 30 letih, namesto da bi jaz jokala. Oni imajo svojo hišo, odrasle otroke, kmalu bodo v penziji. Ne zanima jih, če se povsod naseljujejo tujci, ker so svoje življenje že doživeli. Brigajo se zase in jih ne briga, če so okrog sami Neslovenci. Oni z njimi nimajo opravka tako kot mi recimo v službi in jih bomo imeli še nadaljnjih 40 let. Tako je baby-boom generacija uničila milenijce.

Kar se tiče barvnih televizorjev včasih….

Včasih so bili trije programi, barvni ali pa tudi ne. In z veseljem jih je gledala cela družina. Danes imaš preko 300 programov, v večini negledljivih. Torej?

Gledali smo pač tisto, kar so nam ponudili…Program se je začel okrog 17.30 popoldne, ko sem bila jaz mala….in še kar nekaj let….Pa tam do pol polnoči.Potem je pricurljala od nekod novica, da imajo v ZDA celodnevni program in to že od zjutraj.Kar se mi je zdelo čudno…

Kdaj? Takrat, ko je bilo treba plačati za prehod meje?
Ali takrat ko si za avto prejel le 40 litrov bonov na mesec?
Ali takrat ko si se lahko vozil le ob parnih ali neparnih dnevih?
Ali takrat, ko se smel s sabo v tujino vzeti denarja le za eno kavo?

Nam je carinik na  mejnem prehodu Ljubelj leta 1988  posegel z golimi umazanimi rokami  v doma  narejene  sendviče  in  kruto  mazohistično brskal po njih , ker je na vsak način hotel najti v njih skrite nemške marke, ki jih seveda ni bilo… Pa smo mu lepo povedali, da nič nimamo nikjer skritega, da kar vse kar imamo je toliko, kot smo mu pokazali po denarnicah. Je bil pa tak zajeban oficirska  JNA varianta obraz.

Taka poniževanja so bila tudi doživeta, ja.

Že to pove veliko o takratnih časih.

Meni danes ne pride več na misel, da bi kamorkoli jemal s sabo doma narejene sendviče.

ni bilo ilegalcev, teroristov, tatovi so jih dobili po piskru odličen čas,komot si pokal imel kres

V šoli si kakšno pošlatal ali pa ona tebe ,sedaj njega ali njo linčajo kot morilca.

Ni bilo KAVČ STROKE ja bilo je super

Stepli smo se brez policije ali novinarjev

Komu hvala da ni več tako ???

Prekleto cartanje!!!

Zafurali ste svet v maloro

80. in 90. so bila čisto super leta. Ni bilo sicer vse zlato, pa vendar je bilo vzdušje med ljudmi nekajkrat boljše kot danes.

Kar je najbolj vidno in najbolj čutimo danes je to, da ste drhal podprla odvzem čisto vse svobode sami sebi, torej navadnim ljudem in prav tako ste drhal podprla razbohotenje turbo lopovščine. In še kar podpirate, naši , vaši.

Pa krave pasli zjutraj in zvečer pekli koruzo , krompir , kostanj ter lovili ribe pozimi pa cel dan na snegu samo jest domov pa na brzino nazaj na breg. Samo zadolžitve del glede štale in prinašanje drv v hišo je moralo biti opravljene pa je bil mir. Sem pa letnik 73.

Ja in kaj potem če smo v Jugoslaviji imeli tehnično robo kasneje kot na zahodu.

Kako pa je danes, koliko ljudi v Sloveniji ima v novogradnjah kompletno pametno inštalacijo za dvigovanje rolet, odpiranje oken, predvajanje glasbe po različnih prostorih, pametno osvetlitev, nastavitev klime po prostorih, pametne hladilnike, japonske wcje, masažne tuše, električni avto in lastno polnilnico…..  To so vse stvari, ki jih bodo čez 20 let v novogradnjah imeli vsi, danes pa redkokdo.  Dokler je zadeva noviteta in je  luksuzna, je draga in je vsak ne more imeti.  In tako je bilo takrat z barvnimi televizorji.

Jah, iskreno – saj  na vsakem vogalu takrat v Sloveniji, tako kot danes ni bilo možno kupit ne sendviča, ne pice, ipd, kar vse danes je.  Si pač kupil v trgovini tiste dobre tavelike hrustljave  napokane primorske žemlje, ali pa une tamale Konditor, pekarna je bila, pa dal noter  kaj dobrega, kakšno domačo salamo, ali pa pariško od meso Kamnik je že bila – jasno raznih Poli salam in drugega umetnoega pa še ni bilo.

Pa tudi štacun tudi ni bilo na vsakem vogalu, da bi kupil lahko proti po poti. Mercator je bil, na vsake kvatre nekje pri nas. Pa privat mala trgovina, ki ti je stregla prodajalka izza pulta.

Burek pri šipcu na Lj  glavnem Kolodvoru  je pa že bil. Pa uni mali kiosk tudi zraven, kjer so Albanci rezali zadaj ročno pomfri krompir palčke v čebre z vodo, si jih lahko gledal in videl, ko si čakal v vrsti,  pa stali smo v vrsti ko tupavi sa tisto belo trikotnik vrečko tudi po pol ure – je bil tako dober, ja….Pa zobotrebec ti ja na vrhu nt zapičil :)Pa v Ljubjani je bil še na krožišču Nazorjeve in tudi en albanski dvojni kiosk za pomfri. Pa zobotrebec ti ja na vrhu not zapičil To je bila za nas Indija Koromandija takrat – tisti beli škrnicl pomfrija… Kakšn Mek ali pa picerija na vsakem vogalu,  ali pa albanska pekarna, kot danes. Ni bilo nič v SLoveniji – pri Avstrijcih pa so bili kioski  v operativi Turkov z  würsti in kebabi že takrat, ja, konec 80ih.