80ta so bla leta
atikin, 16.04.2023 ob 19:09
Anonimno 5362, 16.04.2023 ob 15:03
atikin, 16.04.2023 ob 14:36
Anonimno 5362, 16.04.2023 ob 14:30
GOODLIFE, 15.04.2023 ob 13:56
Anonimno 7698, 15.04.2023 ob 12:59
Samo mladost je bila nekaj, kar bi rad še enkrat. Ostalo pa …
Imam dobro opremljeno bajto, 4 avte, manjšo jahto. Kupujem lahko po celem svetu in tudi prodajam celemu svetu. Grem lahko kadarkoli kamorkoli. Prijatelje in znance imam po celem svetu.
Tisto v 80-ih je bil pa zapor.
Kakšen zapor. Mi smo smučali v Avstriji vsako leto za 1 teden. Vsako leto šli z avtodomom po Evropi. In potem sem bil še en mesec na Hrvaškem morju. Pa smo bili povprečna slo družina. Sicer sta imela starša uni izobrazbo, ampak nismo bili noben high society.
Danes sem finančno presegel starša, ampak vseeno – življenje v 80-ih je bilo vsak skozi oči otroka – popolno. Baje, da so bila 70-eta še boljša – to lahko kdo potrdi na forumu rojen med letom 50 in 60.
“Lepa leta” so se končala tam nekje po letu 1995…tako v glasbi, kot družbeno dogajanje. Kaj se je takrat tako spremenilo?
Internet in mobilni telefoni.
Postali smo digitalni zombiji.
Kdaj? Takrat, ko je bilo treba plačati za prehod meje?
Ali takrat ko si za avto prejel le 40 litrov bonov na mesec?
Ali takrat ko si se lahko vozil le ob parnih ali neparnih dnevih?
Ali takrat, ko se smel s sabo v tujino vzeti denarja le za eno kavo?
Nam je carinik na mejnem prehodu Ljubelj leta 1988 posegel z golimi umazanimi rokami v doma narejene sendviče in kruto mazohistično brskal po njih , ker je na vsak način hotel najti v njih skrite nemške marke, ki jih seveda ni bilo… Pa smo mu lepo povedali, da nič nimamo nikjer skritega, da kar vse kar imamo je toliko, kot smo mu pokazali po denarnicah. Je bil pa tak zajeban oficirska JNA varianta obraz.
Taka poniževanja so bila tudi doživeta, ja.
Že to pove veliko o takratnih časih.
Meni danes ne pride več na misel, da bi kamorkoli jemal s sabo doma narejene sendviče.
Jah, iskreno – saj na vsakem vogalu takrat v Sloveniji, tako kot danes ni bilo možno kupit ne sendviča, ne pice, ipd, kar vse danes je. Si pač kupil v trgovini tiste dobre tavelike hrustljave napokane primorske žemlje, ali pa une tamale Konditor, pekarna je bila, pa dal noter kaj dobrega, kakšno domačo salamo, ali pa pariško od meso Kamnik je že bila – jasno raznih Poli salam in drugega umetnoega pa še ni bilo.
Pa tudi štacun tudi ni bilo na vsakem vogalu, da bi kupil lahko proti po poti. Mercator je bil, na vsake kvatre nekje pri nas. Pa privat mala trgovina, ki ti je stregla prodajalka izza pulta.
Burek pri šipcu na Lj glavnem Kolodvoru je pa že bil. Pa uni mali kiosk tudi zraven, kjer so Albanci rezali zadaj ročno pomfri krompir palčke v čebre z vodo, si jih lahko gledal in videl, ko si čakal v vrsti, pa stali smo v vrsti ko tupavi sa tisto belo trikotnik vrečko tudi po pol ure – je bil tako dober, ja….Pa zobotrebec ti ja na vrhu nt zapičil :)Pa v Ljubjani je bil še na krožišču Nazorjeve in tudi en albanski dvojni kiosk za pomfri. Pa zobotrebec ti ja na vrhu not zapičil To je bila za nas Indija Koromandija takrat – tisti beli škrnicl pomfrija… Kakšn Mek ali pa picerija na vsakem vogalu, ali pa albanska pekarna, kot danes. Ni bilo nič v SLoveniji – pri Avstrijcih pa so bili kioski v operativi Turkov z würsti in kebabi že takrat, ja, konec 80ih.
To je junk food, ne pa Indija Koromandija.
Ta ničvreden junk food naj kar imajo debili in se nažirajo kot prašiči.
Zato pa je tudi pri nas narod postal bolan in debel kot prasci.
Če bi jedli še vedno domačo hrano iz njih in vrtov, kot je repa in želje ter fižol in občasno domače meso, bi narod bil bolj zdrav in vitek, kot je to bilo v 80-ih.
campari, 17.04.2023 ob 07:11
dokler smo pili vodo iz domačega vodnjaka, doma pridelano vino, domači vinski kis, doma redili svinje in kokoši, jedli doma kisano zelje in repo, svinjsko mast, domače klobase …. ni nihče imel raka na debelem črevesu.
Moj stari ata je umrl zaradi raka na debelem črevesu leta 1977.