a ga bo kone al ne taga prek…leta 2003
Morda je pa vse posledica 2001….meni se je vse začelo 10.10.2001
Punce, če vam bo kaj lažje pa malo napišite kaj in kako, veliko pomeni že, če dobiš nazaj lepo besedo, sočutje in če veš, da nekdo, ki ga niti ne poznaš nekje misli nate. Pa veliko pozitivne energije….
Lep dan vsem skupaj in naj vam sije sonce….
Maja
Bolj ali manj slaba leta se mi vlečejo že 7 let. Upam da se bo sedaj izboljšalo in da bom končno tako srečna kot si želim. Saj se ne pritožujem pretirano krize pridejo in minejo. Edina sreča je da imam ob sebo mojega dragega ki je zlata vreden, moje starše, sesto ter zlatega nečakece. Brez njih bi bilo življenje mnogo težje. Sedaj samo še čakava na najino bebico. Upam da bo prišla v naslednjem letu.
Če se boste zanašale samo na spremembo letnice, se vam tudi vnaprej bolj slabo piše. Včasih j epotrebno tudi kaj stroriti, da se nam bolje godi. Torej-čakanje in upanje na boljše ne bo zadosti-za srečo se je potrebno tudi potruditi.
absolutno je treba kdaj tudi pojamrat pa tako še kaj na druge prenest – da se š e k d o na forumu mau zamisli pa zasekira zaradi tega leta heheh 😉
sicer pa: tega 2003 bo definitivno konec, 31.12.2003 ob 23:59 ga bo ostala samo še 1 minuta časa :))
So stvari na katere nimaš nobenega oz. zelo malo vpliva.
In sem tudi prepričana, da vse, ki smo tukaj najavile, da komaj čakamo konec tega in smo komaj prebrodile že kakšno leto prej ne “čičamo in čakamo” – naredimo kar je v naši moči… ampak so stvari…..in preveč
se jih nabere …
Naj vsaj malo potožim in si olajšam dušo….ker sem zdajle čisto na dnu!:(
Imeti danes opravka z zdravniki, boleznijo, birokracijo…..sem do sedaj že doktorirala iz tega…..pa mi vseeno nič ne pomaga….Ko misliš, da bo vse ok, spet nekaj kar te potolče. Da je nekdo v družini bolan, pa si ga zdravniki podajajo od vrat do vrat….in vsak govori svoje….pa on komaj čaka na tisto zadnjo biljko, da si reši življenje…pa se ta vedno znova in znova oddaljuje….!!!:( (več ne bi povedala):(((
Pa da sem jaz zraven nemočna ko gledam kako trpi…..in še tolažba ne pomaga več:((
Solze mi tečejo zdajle v potoku, ne moram jih zadržat.A se skrivam , da me ne vidi. V tejle sobici, v katero sem se zaklenila…..da premlejem vse skupaj,kar se je zgodilo danes.
In človek razmišlja, čemu se trudimo na tem svetu biti dobri ljudje, dobri po duši in dejanjih…..če je potem vse skupaj en drek vredno!
Pred vsemi skrivam bolečino….kažem nasmejan obraz…..greva z mojim med ljudi, ven , se imava lepo…saj moram, drugače bi znorela…
In danes definitivno vem, da bo naslednje leto še slabše!!:((((
trinity, kot da bi prvi odstavek sama napisala… samo jaz bi pisala o svojem
možu…
Bo, Janina pravi, ma kaj pravi, ZATRJUJE, da bo naslednje leto vse šlo, kot po maslu. Vsi bomo zdravi, nasmejani, pa v denarju se bomo valjali …
P.S:: Če bi drugače razmišljala, bi me po moje že pobralo.
Veste kaj vsi, ki komaj čakate, da leto mine! Raje se spomnite lepih stvari, ne žalostnih, ker je vedno mal enih mal drugih! Treba pozitivno mislit. Sploh pa se bližajo sami lepi prazniki: Miklavž, božič in silvestrovo. Ta čas bi moral biti v prijetnem vzdušju in praznovanju teh praznikov z ljudmi, ki so nam dragi, ne pa s preklinjanjem leta. Najlepši čas leta je šele pred nami, pol pa tako in tako pride že novo leto.
Lepe praznike in Naj vas to noč Miklavž prijetno obdaruje!
Berem vaša pisanja in vidim, da nas je precej takšnih, ki si želimo pustiti za sabo leto…Mislim, da se je vsaki od nas zgodil vsaj kakšen pozitiven dogodek, ki vendarle ne more pustiti vse leto v negativnem smislu…
Ali ste slišale, da je vsaka še tako slaba izkušnja za nekaj dobra in da kar nas ne uniči, nas dela močneje?
Torej korajžno naprej in držimo se načela, da smo “babnce ven s hudiča”. 😉
Komi čakam, da bo konec neuspešnega leta in da pride novo leto 2004 in s tem novo upanje v uspeh. Jest bi bla mamicaaaaaaaaaa! PA me že skoraj 5 let ne usliši tisti tam zgoraj! Mogoče pa drugo leto….
Morda samo v razmislek, 1996 na hitro umre mama-rak(oče je umrl že prej), 98 zaključek 7 letne veze, 2001 smrt sestre-rak, vmes polom v službi ; vse to pri 36 letih ,se tudi vprašam včasih, kdaj bo dovolj in kaj se moram še naučit. Pa vendar sem vesela, da živim in, da danes sije sonce. Lep dan vsem.
Ja Magi tako nas tepe tale lajf…tebe je še prav močno udarilo…torej zaželiva si da bo v letu 2004 več lepih kot slbih dni…lp
Hvala ti, Katarza za lepe želje, seveda bo, tudi jaz mislim in upam in želim, da se mi odpre , ker enkrat se mora. In čisto pošteno, tudi jaz sem vesela, da bo konec 2003 in srečno v leto, ki prihaja, lep dan vsem, držite se mačke!!!!
Magi, tebe tepe skoraj ista usoda, kot mene. Najprej samomor brata pri 29-letih. Potem smrt najljubše tete – padla je z lestve in izkrvavela. Dva tedna za tem je umrl njen mož. Spet pogreb. Potem nedolgo za tem oče – rak. Dolgotrajna bolezen, pa mu ne moreš nič pomagati. Samo žalostne oči. Potem smrt babice. No pred tem sem pozabila selitev, ker so me vrgli ven – mati. Pa ne po moji krivdi. Na novo si opremit stanovanje. Pa brez denarja vedno. Saj sem zaposlena. V službi vidno napredovanje, pride nova sodelavka na obljubljeno moje delovno mesto. Spet nič. Potem nekaj časa telefonski klici, da ima mož ljubico – da ga naj pustim, celo grožnje. Še naj naštevam?
Pa sprememba letnice ne bo nič spremenila, le eno leto bomo spet starjše, bolj bolehne, bolj slabe volje, bolj brez moči in energije.
Oh dajte, dajte, zdraj sem pa že sama postala zamorjena.
Lep dan. Nika
Se popolnoma strinjam, ne samo 2003, že 3 leta! Bo že čas, da se neha – samo nekateri obetajo, da takšno obdobje traja kar 7 let! Za ustrelit – če bo res!!!
Forum je zaprt za komentiranje.