Prosim če mi poveš bolj po domače. Na vrtu imam osnovne stvari. Par paprik, par paradajzov, nekaj nizke fižole, peteršil, korenje itd, le za lastno uporabo.
Kaj bo naredila ta voda zelenjavi. Bo rastla ali ne?
[/quote]
Deževnica je odlična za zalivanje, ker bolje topi kot trda voda. Voda iz vodovoda je prvič draga, povečini trda (vsebuje veliko ca) in vsebuje klor, ki zavira cvetenje.

Po domače je tako, če ne boš nič dodajal se bo zemlja izčrpala, rastline bodo dobro zaštartale (predvidevam da si nekaj pognojil pred sajenjem, ko si štihal), potem pa se bo končalo ravno, ko bi moral pridelat največ. Pojavijo se kloroze (bledi listi), razne bolezni in izpad pridelka ali pa bo precej zmanjšan. Če želiš bogato bero boš moral dodajat neka gnojila. Teh je celo morje, iz mojih izkušen ti povem, da ima TKI največ za ta denar.
Malo si moraš prebrat tehnologijo pridelave za posamezne kulture, da boš vedel osnovo in si ne boš po nepotrebnem delal stroškov in giftal vrt.
Paradižnik in papriko bo treba kdaj pa kdaj tudi pošpricat brez galice (bakrov sulfat) skoraj ne gre. Od naštetih sta ti dve kulturi najbolj cartih, ostalo bo uspevalo brez nekih dodatkov.

Če prideluješ sam lahko paziš kdaj in s kom tretiraš rastline, da se ne strupiš po nepotrebnem, če nimaš, moraš kupit kar ti prodajo.
[/quote]
Hvala in sem v celoti razumel.
še eno vprašanje, kaj če bi tej deževnici dodajal PH -, bi s tem rešil tegobe, oziroma bi lahko rekli, da je to spet prava deževnica.

Deževnica je odlična za zalivanje, ker bolje topi kot trda voda. Voda iz vodovoda je prvič draga, povečini trda (vsebuje veliko ca) in vsebuje klor, ki zavira cvetenje.

Po domače je tako, če ne boš nič dodajal se bo zemlja izčrpala, rastline bodo dobro zaštartale (predvidevam da si nekaj pognojil pred sajenjem, ko si štihal), potem pa se bo končalo ravno, ko bi moral pridelat največ. Pojavijo se kloroze (bledi listi), razne bolezni in izpad pridelka ali pa bo precej zmanjšan. Če želiš bogato bero boš moral dodajat neka gnojila. Teh je celo morje, iz mojih izkušen ti povem, da ima TKI največ za ta denar.
Malo si moraš prebrat tehnologijo pridelave za posamezne kulture, da boš vedel osnovo in si ne boš po nepotrebnem delal stroškov in giftal vrt.
Paradižnik in papriko bo treba kdaj pa kdaj tudi pošpricat brez galice (bakrov sulfat) skoraj ne gre. Od naštetih sta ti dve kulturi najbolj cartih, ostalo bo uspevalo brez nekih dodatkov.

Če prideluješ sam lahko paziš kdaj in s kom tretiraš rastline, da se ne strupiš po nepotrebnem, če nimaš, moraš kupit kar ti prodajo.
[/quote]
Hvala in sem v celoti razumel.
še eno vprašanje, kaj če bi tej deževnici dodajal PH -, bi s tem rešil tegobe, oziroma bi lahko rekli, da je to spet prava deževnica.
[/quote]
Čemu ph-?
V kakšni obliki? Solna kislina, fosforna kislina, precejanje skozi šoto? Kaj bi s tem dosegel?

Ti rabiš vodo za zalivanje in za ta namen ne moti, če je v tej deževnici nekaj raztopljenega kar ti dviga ph.
Moraš vedet, da se mehki vodi (brez Ca in Mg) Ph zelo hitro spreminja. Če je voda bolj trda je tudi ph bolj stabilen.

Hvala in sem v celoti razumel.
še eno vprašanje, kaj če bi tej deževnici dodajal PH -, bi s tem rešil tegobe, oziroma bi lahko rekli, da je to spet prava deževnica.
[/quote]
Čemu ph-?
V kakšni obliki? Solna kislina, fosforna kislina, precejanje skozi šoto? Kaj bi s tem dosegel?

Ti rabiš vodo za zalivanje in za ta namen ne moti, če je v tej deževnici nekaj raztopljenega kar ti dviga ph.
Moraš vedet, da se mehki vodi (brez Ca in Mg) Ph zelo hitro spreminja. Če je voda bolj trda je tudi ph bolj stabilen.
[/quote]
Mislil sem zaradi tega, ki prodajajo v trgovini. Sem kopiral navodilo.

Tekočina za uravnavanje pH vrednosti.
pH vrednost v hranilnih raztopinah je zelo pomembna.
Previsoka pH vrednost ustvarja netopna hranila, katere rastlina ne bo sposobna zaužiti.
Prenizka pH vrednost pa lahko resno škoduje rastlini in koreninam.

NAVODILA

Primerno za uporabo v fazi cvetenja
Če je pH vrednost previsoka dodajte HESI pH Bloom v manjših količinah (tudi kapljice) dokler ne dosežete optimalne rezultate
Optimalna pH vrednost: 5.8 – 6.2

Čemu ph-?
V kakšni obliki? Solna kislina, fosforna kislina, precejanje skozi šoto? Kaj bi s tem dosegel?

Ti rabiš vodo za zalivanje in za ta namen ne moti, če je v tej deževnici nekaj raztopljenega kar ti dviga ph.
Moraš vedet, da se mehki vodi (brez Ca in Mg) Ph zelo hitro spreminja. Če je voda bolj trda je tudi ph bolj stabilen.
[/quote]
Mislil sem zaradi tega, ki prodajajo v trgovini. Sem kopiral navodilo.

Tekočina za uravnavanje pH vrednosti.
pH vrednost v hranilnih raztopinah je zelo pomembna.
Previsoka pH vrednost ustvarja netopna hranila, katere rastlina ne bo sposobna zaužiti.
Prenizka pH vrednost pa lahko resno škoduje rastlini in koreninam.

NAVODILA

Primerno za uporabo v fazi cvetenja
Če je pH vrednost previsoka dodajte HESI pH Bloom v manjših količinah (tudi kapljice) dokler ne dosežete optimalne rezultate
Optimalna pH vrednost: 5.8 – 6.2
[/quote]

Nategancija!

Fosforna kislina zniža ph in ko pride zadeva v zemljo se razgradi na…nisem kemik ne vem točno na kaj… potem imaš fosfor v zemlji v obliki, ki ga lahko rastlina vsrka. Fosfor pospešuje cvetenje rastlin. Ampak ti rabiš ta element zgolj v določeni rastni fazi rastline, kasneje je neuporaben, celo škodljiv.
Kaj pa misliš da je v mineralnih gnojilih? V glavnem same kisline
Itak se ti ph spreminja, ko raztapljaš v njej gnojila oz če ne boš raztopil nič in boš samo zalival se bodo raztapljale snovi, ki so v zemlji. Kako se bo takrat spreminjal ph? Ne moreš vedet in je iz stališča tvoje deževnice nepomembno.

Mislil sem zaradi tega, ki prodajajo v trgovini. Sem kopiral navodilo.

Tekočina za uravnavanje pH vrednosti.
pH vrednost v hranilnih raztopinah je zelo pomembna.
Previsoka pH vrednost ustvarja netopna hranila, katere rastlina ne bo sposobna zaužiti.
Prenizka pH vrednost pa lahko resno škoduje rastlini in koreninam.

NAVODILA

Primerno za uporabo v fazi cvetenja
Če je pH vrednost previsoka dodajte HESI pH Bloom v manjših količinah (tudi kapljice) dokler ne dosežete optimalne rezultate
Optimalna pH vrednost: 5.8 – 6.2
[/quote]

Nategancija!

Fosforna kislina zniža ph in ko pride zadeva v zemljo se razgradi na…nisem kemik ne vem točno na kaj… potem imaš fosfor v zemlji v obliki, ki ga lahko rastlina vsrka. Fosfor pospešuje cvetenje rastlin. Ampak ti rabiš ta element zgolj v določeni rastni fazi rastline, kasneje je neuporaben, celo škodljiv.
Kaj pa misliš da je v mineralnih gnojilih? V glavnem same kisline
Itak se ti ph spreminja, ko raztapljaš v njej gnojila oz če ne boš raztopil nič in boš samo zalival se bodo raztapljale snovi, ki so v zemlji. Kako se bo takrat spreminjal ph? Ne moreš vedet in je iz stališča tvoje deževnice nepomembno.
[/quote]
No to pa je zdaj zaključek, kateri mi ni bil prej povsem jasen. Mislil sem da pravilni ph odpira pot (gnojila) k rastlinam, če ga je pa preveč, da zavira koreninam razne minerale ali po domače gnojila.

Resno. Povej kam daš sedanjo zbrano dezevnico? Nakopal si si samo en kup dodatnega dela, za…? Nič. Da zlivaš stran al kaj narediš? Če pa porabiš, pa spet? A jo piješ?
Sploh, ko je na Pohorju, po tvoje, ogromno vode.
pHjev zadosti zmerim v službi. Demi voda ima okoli 8.5,, naj bi imela.med 6 in 8, pa specifično prevodnost pod 5.
[/quote]
Zbrana deževnica stoji v betonskih ceveh, ker je neuporabna. Naredil sem si delo, a mi žal ne služi svojemu namenu. Deževnica je bila izključno namenjena za zalivanje vrta. Na pohorju je vode dovolj, a kaj ko smo žal moderni in imamo vodovod.Mislim, da si kakšen kemik v službi, verjamem, da meriš PH, ne vem pa če veš koliko PH lahko zaužije paprika. Kaj pomeni prevodnost?
[/quote]

prevodnost, meri se v mili in mikro siemensih, so v bistvu ioni. Ioni prevajajo el tok, morajo imeti ali viška ali manjk elektornov , tako da elektroni lahko potem “skačejo po luknjah” (od tam kjer jih je viška). V bistvu trkajo en v drugega. PAZI!!!! če maš ion 2+ ali 2- ta bo 2x močneje preveja kot 1+ ali 1-. recimo Ca je 2+ (ima 2 luknji) in ko najdeš še enega, ki je 2- (ma 2 viška elektrona) boi zadeva laufala. Ali pa 2 ki sta 1+.

Ti boš tam določil celokupno konc ionov, kake ione imaš in v kaih koncentracijah (kalcij, natrij, itd) pa potem lahk naprej čaraš (verjento kaka absorbcisjka oz emisijska spektrometrija)

Zbrana deževnica stoji v betonskih ceveh, ker je neuporabna. Naredil sem si delo, a mi žal ne služi svojemu namenu. Deževnica je bila izključno namenjena za zalivanje vrta. Na pohorju je vode dovolj, a kaj ko smo žal moderni in imamo vodovod.Mislim, da si kakšen kemik v službi, verjamem, da meriš PH, ne vem pa če veš koliko PH lahko zaužije paprika. Kaj pomeni prevodnost?
[/quote]

prevodnost, meri se v mili in mikro siemensih, so v bistvu ioni. Ioni prevajajo el tok, morajo imeti ali viška ali manjk elektornov , tako da elektroni lahko potem “skačejo po luknjah” (od tam kjer jih je viška). V bistvu trkajo en v drugega. PAZI!!!! če maš ion 2+ ali 2- ta bo 2x močneje preveja kot 1+ ali 1-. recimo Ca je 2+ (ima 2 luknji) in ko najdeš še enega, ki je 2- (ma 2 viška elektrona) boi zadeva laufala. Ali pa 2 ki sta 1+.

Ti boš tam določil celokupno konc ionov, kake ione imaš in v kaih koncentracijah (kalcij, natrij, itd) pa potem lahk naprej čaraš (verjento kaka absorbcisjka oz emisijska spektrometrija)
[/quote]
Ojla. A ne gre bolj po domače. Tako daleč pa nisem dosegel znanja, da bi razumel. Vem da je treba zemljo pognojit, preštihat in posadit. Nato zalivat z deževnico in občasno dajat rastlinam gnojila. Vprašanje sem postavil, ker mi je ph preveč v deževnici.

prevodnost, meri se v mili in mikro siemensih, so v bistvu ioni. Ioni prevajajo el tok, morajo imeti ali viška ali manjk elektornov , tako da elektroni lahko potem “skačejo po luknjah” (od tam kjer jih je viška). V bistvu trkajo en v drugega. PAZI!!!! če maš ion 2+ ali 2- ta bo 2x močneje preveja kot 1+ ali 1-. recimo Ca je 2+ (ima 2 luknji) in ko najdeš še enega, ki je 2- (ma 2 viška elektrona) boi zadeva laufala. Ali pa 2 ki sta 1+.

Ti boš tam določil celokupno konc ionov, kake ione imaš in v kaih koncentracijah (kalcij, natrij, itd) pa potem lahk naprej čaraš (verjento kaka absorbcisjka oz emisijska spektrometrija)
[/quote]
Ojla. A ne gre bolj po domače. Tako daleč pa nisem dosegel znanja, da bi razumel. Vem da je treba zemljo pognojit, preštihat in posadit. Nato zalivat z deževnico in občasno dajat rastlinam gnojila. Vprašanje sem postavil, ker mi je ph preveč v deževnici.
[/quote]
Vilid, a imaš to kak posebsn oreng nasad ali si zgolj vrtičkar? Ker toliko kot kompliciraš, bi morda dal še zemljo kam pregledat. Za par kil paradajza in osnovne zelenjave pa prilij dezevnico in po potrebi še kaj dodaj. Ne seri pa s temi pripravki za nizanje pH.
Ce smem, kot nekdanja akvaristka, sem tudi nakupila testov za ne vem koliko denarja, na koncu pa ugotovila, da celotno ciklanje in cas za menjavo vode, lahko samo z ocesom predvidim.

Ojla. A ne gre bolj po domače. Tako daleč pa nisem dosegel znanja, da bi razumel. Vem da je treba zemljo pognojit, preštihat in posadit. Nato zalivat z deževnico in občasno dajat rastlinam gnojila. Vprašanje sem postavil, ker mi je ph preveč v deževnici.
[/quote]
Vilid, a imaš to kak posebsn oreng nasad ali si zgolj vrtičkar? Ker toliko kot kompliciraš, bi morda dal še zemljo kam pregledat. Za par kil paradajza in osnovne zelenjave pa prilij dezevnico in po potrebi še kaj dodaj. Ne seri pa s temi pripravki za nizanje pH.
Ce smem, kot nekdanja akvaristka, sem tudi nakupila testov za ne vem koliko denarja, na koncu pa ugotovila, da celotno ciklanje in cas za menjavo vode, lahko samo z ocesom predvidim.
[/quote]
Na jetra mi gre, ker sem mislil, kako bom tisto kramo od 1000 litrskih cistern okol bajte proč spravil in bom pod zemljo imel rezervoar, kar je tudi estetsko lepše, potem pa ugotovim, da deževnica ni več deževnica.

Vilid, a imaš to kak posebsn oreng nasad ali si zgolj vrtičkar? Ker toliko kot kompliciraš, bi morda dal še zemljo kam pregledat. Za par kil paradajza in osnovne zelenjave pa prilij dezevnico in po potrebi še kaj dodaj. Ne seri pa s temi pripravki za nizanje pH.
Ce smem, kot nekdanja akvaristka, sem tudi nakupila testov za ne vem koliko denarja, na koncu pa ugotovila, da celotno ciklanje in cas za menjavo vode, lahko samo z ocesom predvidim.
[/quote]
Na jetra mi gre, ker sem mislil, kako bom tisto kramo od 1000 litrskih cistern okol bajte proč spravil in bom pod zemljo imel rezervoar, kar je tudi estetsko lepše, potem pa ugotovim, da deževnica ni več deževnica.
[/quote]
Po radiu je reklama za tezave z jetri. Menda ima sensilab nekaj v ta namen. Lahko pa se preprosto nehas sekirat in se potolazis, da bos imel letos eko pridelek. Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.

Na jetra mi gre, ker sem mislil, kako bom tisto kramo od 1000 litrskih cistern okol bajte proč spravil in bom pod zemljo imel rezervoar, kar je tudi estetsko lepše, potem pa ugotovim, da deževnica ni več deževnica.
[/quote]
Po radiu je reklama za tezave z jetri. Menda ima sensilab nekaj v ta namen. Lahko pa se preprosto nehas sekirat in se potolazis, da bos imel letos eko pridelek. Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.
[/quote]
Uporabljam le konjski gnoj v briketih. Paradajz pa moram špricat, če ne ga vrag vzame. Hotel sem se le prepričat, če bo z tako vodo sploh kaj rastlo

In dobili ste absolutno pravilne odgovore, neverjetno. Lep pozdrav, Robert.

Nategancija!

Fosforna kislina zniža ph in ko pride zadeva v zemljo se razgradi na…nisem kemik ne vem točno na kaj… potem imaš fosfor v zemlji v obliki, ki ga lahko rastlina vsrka. Fosfor pospešuje cvetenje rastlin. Ampak ti rabiš ta element zgolj v določeni rastni fazi rastline, kasneje je neuporaben, celo škodljiv.
Kaj pa misliš da je v mineralnih gnojilih? V glavnem same kisline
Itak se ti ph spreminja, ko raztapljaš v njej gnojila oz če ne boš raztopil nič in boš samo zalival se bodo raztapljale snovi, ki so v zemlji. Kako se bo takrat spreminjal ph? Ne moreš vedet in je iz stališča tvoje deževnice nepomembno.
[/quote]
No to pa je zdaj zaključek, kateri mi ni bil prej povsem jasen. Mislil sem da pravilni ph odpira pot (gnojila) k rastlinam, če ga je pa preveč, da zavira koreninam razne minerale ali po domače gnojila.
[/quote]

Zemlja na tvojem vrtu ima neko ph vrednost, ki je ta ph iz deževnice ne more kar tako spremenit.
Ph v zemlji lahko spremeniš na daljši rok nap. postopoma z apnenjem. To se ne dela na pamet, ker boš naredil več škode kot koristi, zato bi moral naredit analizo zemlje, ki pa je v tvojem primeru nesmiselna dokler rastline uspevajo.

Kolegica od kravc
Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.

Razlika med špricanjem svojega vrta in tistim špricanjem nasadov za pridelavo zelenjave je ogromna.
Doma uporabiš zgolj tista škropiva, ki so manj toksična četudi mogoče ne bodo tako učinkovita in pošpricaš zgolj takrat, ko je potrebno.
V nasadih se ne morejo tako igračkat, ker so lahko ob ves pridelek zato špricajo “na zalogo” in uporabljajo vsa razpoložljiva škropiva, da zvozijo, da imajo dobiček.

No to pa je zdaj zaključek, kateri mi ni bil prej povsem jasen. Mislil sem da pravilni ph odpira pot (gnojila) k rastlinam, če ga je pa preveč, da zavira koreninam razne minerale ali po domače gnojila.
[/quote]

Zemlja na tvojem vrtu ima neko ph vrednost, ki je ta ph iz deževnice ne more kar tako spremenit.
Ph v zemlji lahko spremeniš na daljši rok nap. postopoma z apnenjem. To se ne dela na pamet, ker boš naredil več škode kot koristi, zato bi moral naredit analizo zemlje, ki pa je v tvojem primeru nesmiselna dokler rastline uspevajo.

Kolegica od kravc
Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.

Razlika med špricanjem svojega vrta in tistim špricanjem nasadov za pridelavo zelenjave je ogromna.
Doma uporabiš zgolj tista škropiva, ki so manj toksična četudi mogoče ne bodo tako učinkovita in pošpricaš zgolj takrat, ko je potrebno.
V nasadih se ne morejo tako igračkat, ker so lahko ob ves pridelek zato špricajo “na zalogo” in uporabljajo vsa razpoložljiva škropiva, da zvozijo, da imajo dobiček.
[/quote]
Jaz uporabljam tekočino namočene preslice, kopriv in takih zadev. Ne bom se zastrupljala po nepotrebnem, mi je vseeno če uspe malo bolj droben krompir in par kil kumar manj. Ni potrebno spraševat, kako pognojimo, lahko že vnaprej povem z domačim gnojem, kjer ni nobenega silosa zraven. Pazim na E-je zaradi otrok.

prevodnost, meri se v mili in mikro siemensih, so v bistvu ioni. Ioni prevajajo el tok, morajo imeti ali viška ali manjk elektornov , tako da elektroni lahko potem “skačejo po luknjah” (od tam kjer jih je viška). V bistvu trkajo en v drugega. PAZI!!!! če maš ion 2+ ali 2- ta bo 2x močneje preveja kot 1+ ali 1-. recimo Ca je 2+ (ima 2 luknji) in ko najdeš še enega, ki je 2- (ma 2 viška elektrona) boi zadeva laufala. Ali pa 2 ki sta 1+.

Ti boš tam določil celokupno konc ionov, kake ione imaš in v kaih koncentracijah (kalcij, natrij, itd) pa potem lahk naprej čaraš (verjento kaka absorbcisjka oz emisijska spektrometrija)
[/quote]
Ojla. A ne gre bolj po domače. Tako daleč pa nisem dosegel znanja, da bi razumel. Vem da je treba zemljo pognojit, preštihat in posadit. Nato zalivat z deževnico in občasno dajat rastlinam gnojila. Vprašanje sem postavil, ker mi je ph preveč v deževnici.
[/quote]

se da bolj easy….ioni prevajao el tok. Več kot jih je in blj “pisani” ko t so (1+,2+, 1-,2-), več štroma se da prevest in kontra. Če ionov ni el tok se ne more prevajat. (npr deionizirana voda).

kar se pH ja tiče, poskusi najt vzroke zakaj ti ga tko nabije. POksusi del streje (pred dežjem) oblečt v kak polinivil in naj se s po livinila direta v en plastičen buč steka, ter to vodo potem premeri (pH) in primerjaj pH s tisto b betonskih bučih. Potem pa postopoma lahk daš polibnivil na streho, plastične cevi namesto da se steka v žleb….na tak način lahk najdeš kje se ti material raztaplja in dviguje pH

No to pa je zdaj zaključek, kateri mi ni bil prej povsem jasen. Mislil sem da pravilni ph odpira pot (gnojila) k rastlinam, če ga je pa preveč, da zavira koreninam razne minerale ali po domače gnojila.
[/quote]

Zemlja na tvojem vrtu ima neko ph vrednost, ki je ta ph iz deževnice ne more kar tako spremenit.
Ph v zemlji lahko spremeniš na daljši rok nap. postopoma z apnenjem. To se ne dela na pamet, ker boš naredil več škode kot koristi, zato bi moral naredit analizo zemlje, ki pa je v tvojem primeru nesmiselna dokler rastline uspevajo.

Kolegica od kravc
Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.

Razlika med špricanjem svojega vrta in tistim špricanjem nasadov za pridelavo zelenjave je ogromna.
Doma uporabiš zgolj tista škropiva, ki so manj toksična četudi mogoče ne bodo tako učinkovita in pošpricaš zgolj takrat, ko je potrebno.
V nasadih se ne morejo tako igračkat, ker so lahko ob ves pridelek zato špricajo “na zalogo” in uporabljajo vsa razpoložljiva škropiva, da zvozijo, da imajo dobiček.
[/quote]
Sem mislil, da ko bom začel zalivat, da bo šlo vse hudiču. Zdaj razumem, da občasno zalivanje s tako vodo ne more uničit rastline. Tak občutek sem imel, kot da s strupom zalivam.Sicer zalivanje pride vpoštev le v obdobjih ko ni dežja.

Ojla. A ne gre bolj po domače. Tako daleč pa nisem dosegel znanja, da bi razumel. Vem da je treba zemljo pognojit, preštihat in posadit. Nato zalivat z deževnico in občasno dajat rastlinam gnojila. Vprašanje sem postavil, ker mi je ph preveč v deževnici.
[/quote]

se da bolj easy….ioni prevajao el tok. Več kot jih je in blj “pisani” ko t so (1+,2+, 1-,2-), več štroma se da prevest in kontra. Če ionov ni el tok se ne more prevajat. (npr deionizirana voda).

kar se pH ja tiče, poskusi najt vzroke zakaj ti ga tko nabije. POksusi del streje (pred dežjem) oblečt v kak polinivil in naj se s po livinila direta v en plastičen buč steka, ter to vodo potem premeri (pH) in primerjaj pH s tisto b betonskih bučih. Potem pa postopoma lahk daš polibnivil na streho, plastične cevi namesto da se steka v žleb….na tak način lahk najdeš kje se ti material raztaplja in dviguje pH
[/quote]
Ojla stara sablja. Tvoj predlog sem preizkusil in sem ga nekje zgoraj opisal. Iz strehe po žlebu priteče voda v jašek, kjer imam plastično posodo. Ko se ta dovolj napolni se vklopi potopna črpalka in se voda pretaka po plastični cevi v betonske rezervoarje. Tisti dan ko je deževalo, sem še del iste vode natočil v vinogradniško posodo, tisto rdečo 300 litrsko. Rezultat je bil, da je voda iz jaška kjer je potopna črpalka in voda iz vinogradniške posode kazala normalen ph kot je to za deževnico normalno. V betonskih rezervoarjih pa je pokazalo extremno veliko ph.
Bom zalival s to vodo, kot mi omenja gornji avtor, pa kar bo bo. Razočaran sem le, da sem mislil, da se bom losal tistih plastičnih cistern in lepo pod zemljo imel deževnico.

Zemlja na tvojem vrtu ima neko ph vrednost, ki je ta ph iz deževnice ne more kar tako spremenit.
Ph v zemlji lahko spremeniš na daljši rok nap. postopoma z apnenjem. To se ne dela na pamet, ker boš naredil več škode kot koristi, zato bi moral naredit analizo zemlje, ki pa je v tvojem primeru nesmiselna dokler rastline uspevajo.

Kolegica od kravc
Vsaj jaz sem taka, ne dovolim, da spricamo in bluzimo po zelenjavi, potem bi biļ vseeno, ce kupim tisti paradajz spod uv lampe. Ti pa kakor zelis.

Razlika med špricanjem svojega vrta in tistim špricanjem nasadov za pridelavo zelenjave je ogromna.
Doma uporabiš zgolj tista škropiva, ki so manj toksična četudi mogoče ne bodo tako učinkovita in pošpricaš zgolj takrat, ko je potrebno.
V nasadih se ne morejo tako igračkat, ker so lahko ob ves pridelek zato špricajo “na zalogo” in uporabljajo vsa razpoložljiva škropiva, da zvozijo, da imajo dobiček.
[/quote]
Jaz uporabljam tekočino namočene preslice, kopriv in takih zadev. Ne bom se zastrupljala po nepotrebnem, mi je vseeno če uspe malo bolj droben krompir in par kil kumar manj. Ni potrebno spraševat, kako pognojimo, lahko že vnaprej povem z domačim gnojem, kjer ni nobenega silosa zraven. Pazim na E-je zaradi otrok.
[/quote]
Pohvalno

se da bolj easy….ioni prevajao el tok. Več kot jih je in blj “pisani” ko t so (1+,2+, 1-,2-), več štroma se da prevest in kontra. Če ionov ni el tok se ne more prevajat. (npr deionizirana voda).

kar se pH ja tiče, poskusi najt vzroke zakaj ti ga tko nabije. POksusi del streje (pred dežjem) oblečt v kak polinivil in naj se s po livinila direta v en plastičen buč steka, ter to vodo potem premeri (pH) in primerjaj pH s tisto b betonskih bučih. Potem pa postopoma lahk daš polibnivil na streho, plastične cevi namesto da se steka v žleb….na tak način lahk najdeš kje se ti material raztaplja in dviguje pH
[/quote]
Ojla stara sablja. Tvoj predlog sem preizkusil in sem ga nekje zgoraj opisal. Iz strehe po žlebu priteče voda v jašek, kjer imam plastično posodo. Ko se ta dovolj napolni se vklopi potopna črpalka in se voda pretaka po plastični cevi v betonske rezervoarje. Tisti dan ko je deževalo, sem še del iste vode natočil v vinogradniško posodo, tisto rdečo 300 litrsko. Rezultat je bil, da je voda iz jaška kjer je potopna črpalka in voda iz vinogradniške posode kazala normalen ph kot je to za deževnico normalno. V betonskih rezervoarjih pa je pokazalo extremno veliko ph.
Bom zalival s to vodo, kot mi omenja gornji avtor, pa kar bo bo. Razočaran sem le, da sem mislil, da se bom losal tistih plastičnih cistern in lepo pod zemljo imel deževnico.
[/quote]

varianta (vprašanje kolk je izvedljiva) je tudi ta (če so res krive betonske cevi) da le-te premažeš s kakim zaščitnim sredstvom, katero je namenjeno temu da potem tam shranjuješ vodo (naredi izolirni sloj, preprečjuje rast, nabiranje bakterih na stenah itd). Primer so “razni zidani vodohrami, kateri so se reševali na tak način. Se dobijo premazi, tako da poskusi še s tem

Ojla stara sablja. Tvoj predlog sem preizkusil in sem ga nekje zgoraj opisal. Iz strehe po žlebu priteče voda v jašek, kjer imam plastično posodo. Ko se ta dovolj napolni se vklopi potopna črpalka in se voda pretaka po plastični cevi v betonske rezervoarje. Tisti dan ko je deževalo, sem še del iste vode natočil v vinogradniško posodo, tisto rdečo 300 litrsko. Rezultat je bil, da je voda iz jaška kjer je potopna črpalka in voda iz vinogradniške posode kazala normalen ph kot je to za deževnico normalno. V betonskih rezervoarjih pa je pokazalo extremno veliko ph.
Bom zalival s to vodo, kot mi omenja gornji avtor, pa kar bo bo. Razočaran sem le, da sem mislil, da se bom losal tistih plastičnih cistern in lepo pod zemljo imel deževnico.
[/quote]

varianta (vprašanje kolk je izvedljiva) je tudi ta (če so res krive betonske cevi) da le-te premažeš s kakim zaščitnim sredstvom, katero je namenjeno temu da potem tam shranjuješ vodo (naredi izolirni sloj, preprečjuje rast, nabiranje bakterih na stenah itd). Primer so “razni zidani vodohrami, kateri so se reševali na tak način. Se dobijo premazi, tako da poskusi še s tem
[/quote]

Mogoče epoksi smola ali pa naročiš folijo velikosti vodohranma… vse to so drage investicije, ki ne opravičijo namena.
Mislim, da se bo počasi izpral ta beton in bo ph nekoliko bolj stabilen, čisto nesprejemljiv ne bo nikdar, ker pač vsebuje snovi, ki se topijo v deževnici.

varianta (vprašanje kolk je izvedljiva) je tudi ta (če so res krive betonske cevi) da le-te premažeš s kakim zaščitnim sredstvom, katero je namenjeno temu da potem tam shranjuješ vodo (naredi izolirni sloj, preprečjuje rast, nabiranje bakterih na stenah itd). Primer so “razni zidani vodohrami, kateri so se reševali na tak način. Se dobijo premazi, tako da poskusi še s tem
[/quote]

Mogoče epoksi smola ali pa naročiš folijo velikosti vodohranma… vse to so drage investicije, ki ne opravičijo namena.
Mislim, da se bo počasi izpral ta beton in bo ph nekoliko bolj stabilen, čisto nesprejemljiv ne bo nikdar, ker pač vsebuje snovi, ki se topijo v deževnici.
[/quote]

ne se dobijo premazi (npr v mercator tehniki, kak obi itd) in potem lahk vodo notr hraniš. Vem ker so na tak način nekateri moji prijatelji si uredili vodohrame

Mogoče epoksi smola ali pa naročiš folijo velikosti vodohranma… vse to so drage investicije, ki ne opravičijo namena.
Mislim, da se bo počasi izpral ta beton in bo ph nekoliko bolj stabilen, čisto nesprejemljiv ne bo nikdar, ker pač vsebuje snovi, ki se topijo v deževnici.
[/quote]

ne se dobijo premazi (npr v mercator tehniki, kak obi itd) in potem lahk vodo notr hraniš. Vem ker so na tak način nekateri moji prijatelji si uredili vodohrame
[/quote]
Končna odločitev. S potopnimi črpalkami bom konstantno prečrpaval vodo. Po žlebu v rezervoar in iz rezervoarja v kanalizacijo. Ima cajt celo leto se rezervoar čistit.. Sedaj še bo nekaj sušnega vremena, potem pa itak do drugega leta ne bom rabil vodo. Javim maja drugo leto če se je ph kaj umiril. Hvala tebi in ON – avtor.