A je to normalno, da fant zasluži trikrat več kot jaz, jaz pa moram dat enako denarja za dopust?
Če obrnemo spole:
Punca ima čez 2000 evrov plače, jaz pa malo več kot jurja, zahteva pa da dam pol za dopust. Men to ni logično. Letos greva prvič na dopust skupaj pa me je mal šokiral tole. Sploh ker pač ni glih poceni. Se sprašujem, če greva skupaj živet bo tudi potem hotela, da dam pol za stroške? Ni mi pač to normalno, če imam tako majhno plačo, da moram dat enako kot ona, ki ima trikrat večjo. Moški kako imate vi to urejeno?
Se še vedno sliši nenormalno?[/quote]
Aja, ti ne bi zažiral samo pri dopustu, ampak tudi sicer. Zanimivo…[/quote]
Yo yo, zgleda da nisi samo zgrešil poante temveč ti peša tudi bralno razumevanje. V domače branje:
http://www2.arnes.si/~osljjk6/slovenscina_rs/razumem_kar_berem-2.htm
Klasičen primer emancipacije, feminizma, enakopravnosti na novih osnovah.Današnje mladenke so odraz duha družbe, oziroma neskončne dvoličnosti. Zabijte si to emancipacijo, v tisto stvar!Ženska potrebuje sponzorja za dnevno nočne kremice,manikure, pedikure in ostale hobije. V življenju nekateri morajo trdo delati, samo, da bi preživeli!
Tudi jaz mislim glede na to da nista dolgo skupaj, je prav da si plačata vsak zase. Lahko pa bi si skupaj izbrala počitnice, ki jih oba zmoreta.
Če pa on vstraja in ne odstopa od destinacije, potem je prav da on doda kak euro ali pa plača kofetkanje in kokteljčič…
drugo bi bilo če bi bila dlje časa par in živela v skupnem gospodinjstu.
Ni pa pogojeno ker on več zasluži, da mora dati za dopust za oba
Ena boljišh tem… izbere si dopust, ko pa je treba plačat se sprašuje glede sponzorstva. Baje tudi ati mami vse plača…ker mami ima druge stroške, da je lepa za atija. V takem primeru si bo morala najti atija, ki bo pripravljen investirat v njo LOL
Današnji fantje niso pripravljeni investirat v žensko, sicer hočejo da zgleda top. Investirali pa ne bi. Tako, da ni čisto jasno kako so si zamislili te zadeve.
Tudi jaz mislim glede na to da nista dolgo skupaj, je prav da si plačata vsak zase. Lahko pa bi si skupaj izbrala počitnice, ki jih oba zmoreta.
Če pa on vstraja in ne odstopa od destinacije, potem je prav da on doda kak euro ali pa plača kofetkanje in kokteljčič…
drugo bi bilo če bi bila dlje časa par in živela v skupnem gospodinjstu.
Ni pa pogojeno ker on več zasluži, da mora dati za dopust za oba
[/quote]
Da se ti da vleči iz naftalina skoraj 3 leta staro temo!!!
Ce nisi obremenjen z denarjem se tudi to da. Jaz nisem škrta, moj zna bit … ampak nikoli do mene (prej do sebe ali če kdo drug želi kaj od njega). Nikoli ne bi mogla bit z nekom, ki skrtari na meni. Pa ne govorim o varcnosti!! To, da si sposoben živeti v skladu s tem koliko zaslužiš je valda pomembno. Prva skupna leta sem jaz bolj financirala njega kot on mene. V bistvu je bil preden je zacel s sluzbo reven. Plačala sem skupni dopust, kavice, kino večinoma jaz, prispevala več kot pol za skupni avto itd. Fast forward 10 let in po dveh mulckih… zdaj on 100% financira mene. Če si skupaj v dobrem in slabem (se pred poroko) se pač ne sekiraš iz katere denarnice kaj gre. Nakupe, dopuste pa itak prilagajaš skupnemu denarju. Če ni bilo € oz sva strogo varcevala pač kdaj tudi nisva sla. Če se zgodi da komu kaj zmanjka do place (tudi jaz imam prihranke) mu drugi pač brez odvecnih besed porine denar v denarnico. Ja, hvaležna sem da sva se našla in da ni nekega zaj s tem kdo bo placal kaj. Gledam pa pri kolegih. € kot solate, ni zgornje meje skor za nakup avta, … onadva pa pred obiski razpucavata kdo je dolzan skupnim otrokom placat sezonsko obutev.
Cisto preprosto:Če imata locene finance in placila, potem je posteno, da placa vsak pol. Tudi v trgovini so cene enake za tistega, ki ima 10k place…in tistega z minimalcem.. Saj konec koncev dobita enako storitev.
Zveza dveh, ki se imata rada, pa nikakor ni neka ekonomska naveza, zato vsaj jaz osebno nisem vajeni razmisljati na taksen nacin. Če dva zivita skupaj, je zgreseno ze razmisjati o mojem in tvojem, amak o najinem. Zato sem mnenja, da stroska za dopust sploh ne bi delil, ampak bi ga celega kar eden placal.
Cisto preprosto:Če imata locene finance in placila, potem je posteno, da placa vsak pol. Tudi v trgovini so cene enake za tistega, ki ima 10k place…in tistega z minimalcem.. Saj konec koncev dobita enako storitev.
Zveza dveh, ki se imata rada, pa nikakor ni neka ekonomska naveza, zato vsaj jaz osebno nisem vajeni razmisljati na taksen nacin. Če dva zivita skupaj, je zgreseno ze razmisjati o mojem in tvojem, amak o najinem. Zato sem mnenja, da stroska za dopust sploh ne bi delil, ampak bi ga celega kar eden placal.
Vsak bi mogel na začetku zveze za vse financirati pol-pol. To, da eden financira drage izlete itd, drugi pa samo pijačke po gostilnah, ni primerjava, da bi zato, ker nekdo pijačke plačuje drugemu, mogel oni njemu plačati cel dopust.
Z ženo, ko sva še bila par oz. še prej, ko sva se spoznavala, sem ji lepo rekel, da nimam veliko denarja, pač najem in vse ostalo, sem pa za to, da kar koli bova delala, preden bova začela skupaj živeti, da si vsak plača pol .. razen tiste drobnarije po trgovinah – kakšni prigrizki, pijačka, lučka ipd …
Zdaj, ko sva poročena, pa imava še vedno vsak svoje finance, oba sva na tekočem koliko še ima kdo denarja, oba imava dodatno bančno kartico en od drugega, tako da, če je tisti hip kdo bolj na minimumu z denarjem, si poveva, pa se dvigne denar od drugega, kolikor se pač zmeniva.
Žena zasluži par 100 eur manj od mene, zato je tudi dostikrat brez denarja tik pred plačo. Imava pa dogovorjeno, da jaz plačujem stroške, najemnino, položnice, ona pa hrano in vse ostalo … in nama zelo lepo gre skozi.
Ko greva kam na izlet, na primer, par mesecev nazaj sva bila za par dni na Dunaju … nočitev hotela sem plačal jaz, ker sva se tako dogovorila, ona pa vse ostalo, ki sva tam počela … na koncu sva isto zapravila nekje, kot je hotel stal.
Nikoli ne gledava, če kdo več zapravi, ker vse, kar kupiva, rabiva – tudi luksuz (izlet oz. dopust) kdaj prav pride.
Tako bom rekla, celo leto že 9 let skrbim za čistočo v stanovanju. Oprana, zlikana in pospravljena oblačila. Hodim redno v trgovino in polnim hladilnik. Kuham!
Vse to počnem SAMA zadnjih 6 let.
Dokler še nisva živela skupaj, je prijel v roke marsikaj, od sesalca, celo kuhalnico je vzel v roke in pripravil nekaj za jest.
Vabil ven, plačal izlete, dopuste, vztrajal da bo on. Jaz sem seveda to nekako nadomestila v znak hvaležnosti s kupovanjem oblačil zanj, pijačke, večerje v restavracijah.
v zadnjih 4 letih, pa je miško postal škrtica, od covida dalje, ko sem delala od doma, mi je polek tv poloznice, ki je bila dogovorjana že ob selitvo, dodelil še plačilo elektrike, in večkrat tudi vode.
Sam ne prime za nobeno delo, ko je lačen, mu je treba skuhat in mu nest pred nos.
Glede dopustov v zadnjih štirih letih elegantno poskrbi, da dam blizu zneska, ki ga on plača. Da bi me povabil na dopust in plačal vse, ha ha nič več. Seveda storitve z moje strani so ostale, ker nisem pokvarjena. Sem pa zelo zelo neumna bila, ko nisem spregledala, da je to mamin sinček, ki mi je na začetku dobesedno po rokah nosil, in ko je dobil, kar si je zamislil, je revček začel šparat v hotelu s petimi zvezdicami.
Naj še omenim, da je direktor podjetja in mu denarja ne manjka.
Je pač Slovenček, en velik mamin sinko, ki v ženski vidi servis svoje mamice, prikriti narcis in redni izvajalec psihičnega nasilja.
Sem pristala na pol/pol placilo dopusta, brez črhnit besedo, sem pa mnenja, da če si doma ena navadna lenoba in ženski ne pomagaš nič, potem ji vsaj plačaj enkrat letno ta pufukan dopust!
Ne vsi, ma večina Slovencev je takih revežev v glavi, mel bi žensko, ona pa mora še plačat, da se potem on kaže z njo naokrog!
In ja, sem taka mona, da glava boli…