A ni tle čisto nič narobe?
Jaz grem registrirat avto in me ob tem oberejo dodatno še za 96 eurov (davek za ceste). Potem pa vzdrževalec za ceste izjavi da nimajo denarja za vzdrževanje slovenskih cest. Kam gre ves ta naš namenski denar? Kdo ga jemlje? Denar je namenski. Zaračunajo nam ga z enim specifičnim namenom.
Mi to plačamo za vzdrževanje cest? In kdo si upa ta denar iz tega sklada vzet iter nam po plačilu tega davka pustit take ceste v uporabi?
A se razumemo? Kot da bi delavcu plačeval za to da ti asfaltira parkirišče pred hišo, on pa ta denar porab za svoje račune. In nam še zmer ostane isto dvorišče kot smo ga imel pred plačilom.
In kaj se zdaj spomni vlada? Bencinski cent!!
Kje je tukaj rešitev. Ljudje bodo že spet plačevali za en sklad, država bo denar jemala za druge stvari, problem (ceste) bojo pa še kar ostale iste.
Prijava na Zvezo potrošnikov, oni imajo odvetnike. Naj zahtevajo podatke o prihodkih in odhodkih, nato naj jih javno objavijo. Skupaj z imeni in priimki odgovornih, podpisnikov računov. Kakšen pregled ponudb za opravljena dela tudi ne bi bil odveč, ker v JS se običajno dela tako, da se storitev zaračuna trojno, potem pa dva dela denarja ponikneta na račun lastnika izvajalca in na račun osebe,ki je izvajalcu odobrila posel.
A ti res misliš za s tistimi 96€ na leto pokrijejo vse te ceste, katere ti prevoziš po državi?[/quote]
Saj so še vinjete, davek na motorna vozila in tako dalje. Denarja pa preprosto ni.
Lej če ne morejo tega denarja porabit za namen ki ga poberejo od mene, naj mi ga vrnejo.
Glede na statistične podatke je v sloveniji registriranih cca 1,3 miljon vozil.
1,3mio x 96 eur = 124.800.000 EUR
Daj ne mi rečt da s tem denarjem nebi vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cest zmogl vzdrževat.
Kaj pa bencinski cent lahko reši? Še ena pot po kateri bi spet denar od ljudi vlekli, namenil bi ga pa za druge stvari. In smo spet pri istih cestah.
Od kje moslite,da je denar za penzije ,zdravstvo itd.Ljidje plačajo 60 eur zd.prispevke in dodatno 30e in koristijo usluge zdravstva na tisoče eur letno.Od zdravstvene blagajne je nemogoče to pokrit.Zato se premika denar tam kjer najmanj rabi v bolj pomembne resorje.Če bi prišel k zdravniku in bi ti rekli zmankalo denarja.Vseeno je lažje prebolet kakšno luknjo na cesti.Ko si vse to predstavljamo je pač jasno.
SVN ima integralni proračun – notri gre vse razen občinski prispevek za zemljo, turistične takse … pa še kakšna malenkost.
Ko je denar enkrta v integralnem proračunu pa ni več znano od kod je prišel in se ga troši za JS/JU, pokrivanje pufov države …
če se ne motim je to “dediščina” dr. Drnovška – vsegliharja
zato pa se levaki in komunajzarji tako trudijo vladati – da za njihove socialne podpirance in državne molzneže ne zmanjka … raja pa lahko crkava pred bolnicami, se pobija na nevarnih cestah, mularija je brez malic …
http://www.motorevija.si/si/356/1558/Luknje_na_cestah_in_v_blagajnah.aspx%5B/quote%5D
Denarja, ki ga je Dars zbral od vinjet, cestnin… je ogromno, namenjen je pa za čisto druge stvari!
Vzdrževanje avtocest
Dars denar za vzdrževanje cest dobi s cestninami, ki jih pobira na dva načina: za osebne avtomobile in motocikle s prodajo vinjet, za tovorna vozila pa z neposrednim cestninjem glede na prevoženo razdaljo. Lani so prodali 830.306 letnih vinjet, 1.115.220 mesečnih in 3.543.225 tedenskih vinjet za avtomobile, pa tudi 2004 letne vinjete, 15.627 polletnih in 37.781 tedenskih vinjet za motocikle. Nekateri so se skušali po slovenskih cestah voziti brez vinjete – cestninski nadzorniki so lani izdali 43.824 plačilnih nalogov.
Lani je tako Dars s cestninami zbral prilbižno 295,5 milijona evrov, od tega z vinjetami 138,5 milijona evrov, s cestninjem tovornih vozil pa približno 157 milijonov evrov. To pomeni, da vozniki osebnih avtomobilov in motociklov za vožnjo po slovenskih avtocestah prispevajo skoraj toliko kot vozniki tovornjakov. Kateri močneje uničujejo avtoceste, ni treba razpravljati, saj velja pravilo, da en tovornjak uniči avtocesto tako močno kot 40.000 osebnih avtomobilov.
Za zimsko službo je Dars porabil 48.000 ton soli in nekaj več kot 1,4 milijona litrov kloridov. Na vsak kilometer avtoceste so tako letošnjo zimo posuli 79 ton soli. Zimo poprej je Dars porabil le tretjino toliko soli (16.000 ton).
Sedaj bo treba avtoceste še obnoviti. Dars je za gradbena dela pri obnovi avtocest in hitrih cest letos predvidel približno 14 milijonov evrov.
Močno poškodovane državne ceste
V bistveno slabšem stanju je Direkcija RS za ceste kot upravljalec državnih cest, saj je letošnja zima številne državne ceste, na katere so vzdrževalci zmetali 100.000 ton soli, več kot 250.000 litrov kloridov in 49.700 kubičnih metrov peska, močno poškodovala. Zimska služba je DRSC stala skoraj 31 milijonov evrov. Sedaj bo treba popraviti še vse poškodbe, ki so na cestah nastale med zimo. DRSC ima v svojem finančnem načrtu namenjenih za vzdrževanje cest 56,9 milijona evrov, ki jih mora dobiti iz državnega proračuna. Kot je dobro znano, je ta zelo luknjičast in je vprašanje, če bo DRSC ta denar tudi dobil, kajti pri rebalansu proračuna – in kot vse kaže, se mu ne bomo izognili – so najprej na udaru sredstva za ceste – vsaj v minulih letih je bilo tako. Tudi zaradi tega so bile državne ceste slabše vzdrževane in so bile zato še toliko bolj občutljive na vremenske razmere.
Letna dajatev za uporabo vozil za vse drugo, le za ceste ne!
Povsem nelogično pa je, da mora DRSC denar za vzdrževanje cest dobiti iz državnega proračuna in da dodelitev teh sredstev ni odvisna od zbranega denarja, ki ga za vož-njo po državnih cestah plačujemo uporabniki, torej lastniki motornih vozil v skladu z določbami uredbe o višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu – tako se namreč že nekaj let imenuje nekdanje nadomestilo za uporabo cest. V lanski novembrski številki Motorevije smo podrobneje pisali o tem, kako je vlada 25. oktobra lani sprejela sklep o 19,8 odstotnem povišanju te dajatve od 1. novembra lani. Samo zadnja dva meseca lani je država na ta račun dobila 3,68 milijona evrov več. Skupaj je država v lanskem letu na račun te dajatve dobila 111,9 milijona evrov. V letošnjem letu naj bi s to dajatvijo zbrali 134 milijonov evrov, od česar naj bi lastniki osebnih avtomobilov prispevali 108 milijonov evrov oziroma 17,8 milijona evrov več kot lani, lastniki tovornih, vlečnih in priklopnih vozil, ki na cestah naredijo največ škode, pa bodo plačali 23,7 milijona evrov.
Pri tem pa ne gre samo za nesorazmerje med vplačanimi sredstvi in na cestah povzročeno škodo, temveč za še bolj nesramen ukrep države: zbrana sredstva gredo v državni proračun, kjer so jih v zadnjih dveh letih v celoti namenili za vzdrževanje železniške infrastrukture. Povedano drugače: obseg sredstev za vzdrževanje državnih cest ni v ničemer povezan z obsegom vplačanih sredstev za uporabo vozil v cestnem prometu.