A po dveh letih vedno začne veza umirat

S partnerjem sva skupaj 2,5 leti. Na začetku nama je bilo super. Tudi zdaj nama je. Samo da nekako kar zmanjkuje tiste energije za živeti življenje…za seks…za imeti se fajn.
Se bojim, da se bova zacela odtujevati in kregati…se mi je že zgodilo v prejšnjih vezah. In vedno se začne nekako po 2eh letih.
Res se imava rada in res si želim, da ostaneva skupaj in se imava lepo. Ampak ne pa, da sva skupaj samo zato, da sva. Kako zbuditi tisto energijo? Ali se pač vdati, da tako pač vedno je?

Kakšni so pa ponavadi izgovori? Si tvoj partner želi pa ti ne oz. obratno? Kaj pa te vsakodnevni komplimenti – so ostali, jih ni več? Vse to se moraš vprašati.

Če je tu pomanjkanje fizične privlačnosti začnita OBA začet ornk migat saj dolgoročna vadba pomaga pri dvigu ravni libida.

V bistvu je vedno isti izgovor (ce mu lahko tako recem): utrujenost. Vcasih zanj, včasih zame. Zgleda kot da težko najdeva pravi trenutek, ko sva skupaj sama in imava hkrati dovolj energije za kaj pocet (in npr seks). Kar se nama npr eno leto praktično nikoli ni zgodilo – če sva bila le sama…je bila že akcija 🙂 akcija (vključno s seksom) je bila prioriteta. Zdaj pa pride vse drugo na vrsto prej.
Se ne pritožujem nad partnerjem, obema se dogaja enako. Se o tem tudi pogovarjava in vedni zaključiva, da morava to spremeniti. A potem realno življenje pade vmes…
Sicer se imava super. Se pogovarjava, smejeva, dotikava…skratka, sva srečna. Ampak se bojim, da ne bo zdrzalo, če ne najdeva vec tiste energije, da skupaj nekaj sama počneva (in/ali seksava) dovolj pogosto, da ostaneva povezana.

Spomnil sem se nekje zapisanega stavka, pa ne vem od kje: “ljubi se resnično le en mesec dni”…Kva to pomeni, naj si vsak razloži sam. Kaj pa vem, morda je to že čas, ko se poliže ves med in se ugotovi, da je šal dovolj in treba začeti resnično življenje, ki pa ni potica. In ko vgrizneš v to grenkobo resničnega sveta, seveda želiš za vsako ceno se vrniti nazaj v tisti medeni čas čarobnega prvega leta, ali pa par mesecev, a žal, prvi najslajši med se je že polizal. MAl filozofiram, morda je pa kaj na tem..:(.

Pa ne vem, meni se zdi, da se začne po dobrih dveh letih. Ni vprašanje tiste začetne zaljubljenosti, ko je itak vse na glavo. Tisto je par mesecev, mogoce celo do enega leta. Ni problem v tem, da se to malo umiri – se skoraj mora, sicer človek ne bi mogel normalno zivet, ker misli, vidi in diha samo svojega partnerja 🙂
Ampak potem enkrat…kot da ima vse drugo prednost…za “doma” pa ostane samo še spanje, buljenje v tv in telefon. Se da temu izogniti?

Pa ne vem, meni se zdi, da se začne po dobrih dveh letih. Ni vprašanje tiste začetne zaljubljenosti, ko je itak vse na glavo. Tisto je par mesecev, mogoce celo do enega leta. Ni problem v tem, da se to malo umiri – se skoraj mora, sicer človek ne bi mogel normalno zivet, ker misli, vidi in diha samo svojega partnerja 🙂
Ampak potem enkrat…kot da ima vse drugo prednost…za “doma” pa ostane samo še spanje, buljenje v tv in telefon. Se da temu izogniti?
[/quote]

Tud temu se da izognit, sam glavo je treba mal prešaltat, kot TV ko prešaltaš na drug kanal 🙂 Treba je migat, kot pa sam sedet.

Tud temu se da izognit, sam glavo je treba mal prešaltat, kot TV ko prešaltaš na drug kanal 🙂 Treba je migat, kot pa sam sedet.
[/quote]

Tud temu se da izognit, sam glavo je treba mal prešaltat, kot TV ko prešaltaš na drug kanal 🙂 Treba je migat, kot pa sam sedet.
[/quote]

Migat? Ja, tudi to je en primer, kjer je zdaj kar naenkrat vse drugače. Prej sva migala skupaj. Zdaj migam jaz, on pa ne more – ali je utrujen, ali je služba, ali spi, ali…skratka, nikakor se ne spravi.
Ne razumem, zakaj se to začne dogajati.

Migat? Ja, tudi to je en primer, kjer je zdaj kar naenkrat vse drugače. Prej sva migala skupaj. Zdaj migam jaz, on pa ne more – ali je utrujen, ali je služba, ali spi, ali…skratka, nikakor se ne spravi.
Ne razumem, zakaj se to začne dogajati.
[/quote]

Res je, da služba te kdaj tolk utrudi, da se ti čisto nč ne da, to priznam se zgodi tudi meni kdaj, sam kdaj se pa brcnem nekam pa grem saj na kakšen hribček, še posebej ko je megla spodaj, grem višje na sonček. Prav užival sem na soncu in gledal tisto morje megle spodaj 🙂

Res je, da služba te kdaj tolk utrudi, da se ti čisto nč ne da, to priznam se zgodi tudi meni kdaj, sam kdaj se pa brcnem nekam pa grem saj na kakšen hribček, še posebej ko je megla spodaj, grem višje na sonček. Prav užival sem na soncu in gledal tisto morje megle spodaj 🙂
[/quote]

Res je, da služba te kdaj tolk utrudi, da se ti čisto nč ne da, to priznam se zgodi tudi meni kdaj, sam kdaj se pa brcnem nekam pa grem saj na kakšen hribček, še posebej ko je megla spodaj, grem višje na sonček. Prav užival sem na soncu in gledal tisto morje megle spodaj 🙂
[/quote]

Ah, seveda, kdaj ne mores. Ampak če sva prej nasla (oba, skupaj) cas, energijo in motivacijo 4krat na teden, zdaj zadnja dva meseca nikakor. Jaz oddelam svoje, se drugače preslabo pocutim pa hrbet boli pa glava polna. On pa kar ne.
Ne vem, mi je škoda, da bi se takole pocasi odtujila…se imava drugače skupaj res fajn (kadar najdeva energijo in voljo in cas). Ne vem pa, kako se sploh tega lotit.

Glej ne zameri, morda pa je kot prvo, da pač mu nisi tako simpatična, Privlačna saj če si še nevem kako mečemo pesek v oči, sta pač poželenje in simpatičnost vedno v povezavi. Lepša pač ko je ženska, večje je pač poželenje. Drugo kar pa je, pa vi moški nimajo enakega libida…tretje kar je, obstajajo znamenja horoskopa, ki se kot prijatelji popolnoma skladajo, a v ljubezni in sexu pa ne. Ni iskrice. Je lahk okar več stvari kot vidiš krivo, da je tako kot je…In kar velik je pojmov, na katere žal nimamo vpliva.LP

Ah, seveda, kdaj ne mores. Ampak če sva prej nasla (oba, skupaj) cas, energijo in motivacijo 4krat na teden, zdaj zadnja dva meseca nikakor. Jaz oddelam svoje, se drugače preslabo pocutim pa hrbet boli pa glava polna. On pa kar ne.
Ne vem, mi je škoda, da bi se takole pocasi odtujila…se imava drugače skupaj res fajn (kadar najdeva energijo in voljo in cas). Ne vem pa, kako se sploh tega lotit.
[/quote]

Ne vem, probaj ga s čim motivirat pa bo šel, letos je res bolj čudno leto ko je povečini vse zaprto. Zdela so lučke po mestih, pa ga živciraj mal, mogoče bo pa ratalo 🙂

Mogoce nisem bila čisto jasna: ne gre samo za seks. Tudi vse ostalo…nekako po tem času zmanjka motivacije, prioritete ss spremenijo.
Lahko da je problem v privlačnosti, nic ne rečem. Amapk po dosedanjih izkušnjah je bilo tako, da je mene minilo, zato, ker se nič več ni dogajalo, ko sva bila skupaj (s prejšnjim partnerjem). Ko pa sem povedala, da v taksni vezi ne želim več bit, pa šok in žalost.
Ne želim, da se to ponovi – da se jaz naveličam in se odtujiva. Vem pa, da se bom, če bo slo tako naprej. Zato ne vem, kako to preusmerit ze sedaj, da ne bo prepozno.

Ne vem, probaj ga s čim motivirat pa bo šel, letos je res bolj čudno leto ko je povečini vse zaprto. Zdela so lučke po mestih, pa ga živciraj mal, mogoče bo pa ratalo 🙂
[/quote]

Hvala za pozitivnost 🙂 saj motiviram, ampak iz preteklih (slabih) izkušenj vem, da se motivirati navelicam in se ponesem času znajdem po svoje. Kar pomeni začetek konca. Pa bi se tokrat res rada temu izognila….predvsem pa mi ni jasno, zakaj je vedno tako – prvi dve leti najdemo cas in energijo. Potem pa ima vse drugo prioriteto 🙁

Hvala za pozitivnost 🙂 saj motiviram, ampak iz preteklih (slabih) izkušenj vem, da se motivirati navelicam in se ponesem času znajdem po svoje. Kar pomeni začetek konca. Pa bi se tokrat res rada temu izognila….predvsem pa mi ni jasno, zakaj je vedno tako – prvi dve leti najdemo cas in energijo. Potem pa ima vse drugo prioriteto 🙁
[/quote]

Ni za kej 🙂 Pozitivno glej naprej, jutri je božični večer pa se lahko vse spremeni, če ne ga pa brcni nekam, da se bo premaknil 😀 Če imata možnost, obiščita božično bajko v Mozirskem gaju, priporočam, je zlo lepo, bil lani.

Očitno nekateri ne govorijo brezveze, da je zvezo treba negovati, očitno to drži,ker drugače se vanjo prikrade ubijalska monotonost. Včasih pa se samo v zvezi znajedeta dva zdolgočasneža, ki si oba sama s sabo ne znata nič pametnega za spočeti, pa upam,da ne miliš,da se delam norca iz tvoje veze, saj je ne poznam. Obstajajo taki ljudje. Nekoč sem bral, da je živel moški, ki v življenju ni videl nobenega smisla. Ni mu blo smisla početi prav ničesar.Edina želja kar mu je bila je bila,da ne počne prav nič. Zdaj pa se predstavljajj, da si prišla njemu živeti. Potem pa te uprašam, kaj pa bi bilo,če bi srečala človeka, polnega življenske energije,kateri bi zajemal življenje z veliko žlico in kaj hitro bi te pritegnil v to in ono dogajanje. Postalo bi ti zanimivo in motivirana bi bila še tudi na kaj drugega..Pač na glas razmišljam:)LP

Saj to je to vprašanje…kako negujes vezo, da se to ne zgodi?
Kar pišeš “kaj pa bi bilo,če bi srečala človeka, polnega življenske energije,kateri bi zajemal življenje z veliko žlico in kaj hitro bi te pritegnil v to in ono dogajanje. “, sem bila sigurna, da se je tokrat zgodilo meni….zdaj, po dveh letih in pol…pa glej – vsak na svojem telefonu v dnevni. Tako jaz dolgo ne bom vztrajala, to vem iz prejšnjih izkušenj. Se zelim potrudit, da bi bilo tokrat drugače. Ampak v bistvu niti ne vem, kaj naredit.
Kakorkoli, lep božični večer.

Očitno določeni karakterji ljudi lahk onegujejo vezo brez nekih problemov, saj že karakter človeka drugemu zadovolji tisto potrebo, ki jo pričakuje od življenskega sopotnika. Drugi, ki pa ne, pa očitno morajo ne tem bolj ali manj delati. In ko zapade zveza v to monotonost, o kateri ti razlagaš, očitno je potreben le mali odkrhec in partner(en ali drugi), ki sreča nekoga zanimivega, že lahko smukne k drugem, misleč,da tam pa se potem bo cedilo med in mleko .
Tistega, ki sem omenjal v zgornjem postu, pa nisem mislil na takšnega, ki le v začetku igra, ampak da je res tak po karakterju. Ki se npr res trudi,da bi nekaj v življenju videl, doživel, se pravi ima dovolj življenjske energije zase pa še za partnerja, da ga s seboj povleče. JE jih pa po moji presoji manj takih, kot onih ostalih.
Odvisno je tudi, kakšne imaš meje, da te lahko nekdo zadovolji. KAj za koga je monotonost, kje se prične. Pri sebi vidim, da mi je že dovolj veliko manjša pozornost, aktivnost okoli mene, kot pri katerih drugih, da sem zadovoljen in to smatram kot dobro vrlino, saj je tak človek lahko prej in večkrat zadovoljen, kot pa on, ki je popolnoma ubit, če od hiše ne gre že cela 2 dneva in je v mislih že na desetih počitniških destinacijah.
Kot prvo se sprijazni z dejstvom, da je pač tisti tvoj prvi medeni mesec(o katerem sem že pisal) z partnerjem že zdavnaj potekel in realnost življenja je prišla. Tisto resnično življenje. In verjemi, vsi žalujejo za tistim prvim mesecem, ne le ti.

Natanko tako, samo, da lahko to vse traja od 6 mesecev pa do dveh let.

Včasih mora v zvezi kdo prevzeti vlogo lokomotive in odnos vleči naprej, dokler spet ne poprimeta oba. Ti praviš, da se trudiš – ne vem sicer, kako to izgleda. Ko recimo gleda v telefon, pa se mu ti vsedeš v naročje, ali še naprej gleda telefon ali ga odloži in raje objame tebe?

Danes po službi in kosilu mu preprosto reci, naj gre s tabo na sprehod, da si želiš njegove družbe in da ti je na sprehodu lepše v dvoje. Recimo jaz sem bolj taka, da grem rada tudi sama ven, partner pa najbolj uživa, če sem nekje v slušni bližini in non stop nekaj čveka in komentira. Tudi ko kaj šraufa – mi potem kaj razloži in pokaže, včasih me zanima, včasih pa pokažem zanimanje zato, ker vidim, da mi želi nekaj razložit. Sama od sebe ne vem, če bi prišla zraven … tako pa grem (če nimam drugega dela), ker vem, da mu pomeni. Ampak to mi je moral pokazat, povedat, tega nisem zaslutila z mezinčkom na levi nogi. Razumeš?
S seksom je enako. Nekdo mora dati pobudo, ko nehata siliti skupaj kot dva magneta (in res je, če bi bilo vedno tako kot prve mesece, ne bi v življenju ostalo časa za nič drugega). Nič hudega, če si to večkrat ti kot on – pride tako obdobje.
Povabi ga pod tuš ali v banjo s seboj, stisni se pod njegovo odejo, ko sta v postelji … ne obupat nad telesno bližino. Povej mu, da je seksi, da se mu ne moreš upret, da si ga želiš – no, tisto, kar je pač res.
Zdaj moraš upoštevat tudi, da ta korona od marsikoga terja velik psihični davek, tudi če se tega morda niti ne zaveda. Mene včasih začne kar dušiti, če preveč razmišljam … kako mora potem biti šele vam mladim.