Ne vem, zakaj si se name spravila in s čim sem si zaslužila ta izpad. Ker se strinjam s tabo. Učitelj naj se sam zmeni z otroci, ne pa da jih “špeca” za bedarije staršem preko podpisov v beležki.

Ker potem jasno, da otrok pove eno plat zgodbe, druge pa ne sliši. Zaradi prerivanja v vrsti pa res ne mislim hodit v šolo. Se strinjam, da se v vrsti ne preriva, ampak mene ob kosilu ni tam, je pa tam učiteljica, ki bo imela tak red, kakršnega si bo naredila. Mislite, da bo red res večji, če bo otrok dobil podpis?

Mogoče izraz normalno ni najbolj primeren, bolje je pričakovano. Pričakovano je, da se fantje tako obnašajo. Učiteljice bi to morale vedet in tudi znat tako obnašanje umirit, ne pa da pišejo podpise v beležke.
[/quote]

Če sem bila preostra, se ti oproščam. In znanje razvojne psi.nima nič s tem, to je prvo.
Drugo je to, fantje! Fantje so zelo pravičniški in zanje, med njimi samimi, veljajo pravila v športu. Oni se zelo malo prerivajo, bolj dekleta. Prej so ona tista, ki uveljavljajo svoja pravila, še celo pred učiteljico samo.
Fantje pa so v nevarnosti, da podležejo t.i. bandam, ki ustrahujejo. Na to moramo biti, mi vsi, ne le šolniki, temveč tudi starši, izredno pozorni, da to že v kali zatremo. Ker se dogaja že neverjetno zgodaj, že v prvem razredu. Vem, o čem govorim.
Da o tem, kako je treba ugotavljti ozadje, katero je takega nestrpnega in nasilnega otroka povzročilo. Zopet z otrokom, zatem s celotno šolo in vzporedno s starši.
Če smo to zamudili, se lava le še povečuje.
Učitelj je dolžan sproti obveščati starše. Kako oceni, kaj, kdaj, koliko in na kakšen način, je seveda umetnost vsakega posameznika. Prevelike doze dosežejo ravno nasprotni učinek in nezaupanje staršev. Sledi začaran krog.

Verjamem, Res je bilo tako. In v večini primerov je še vedno tako. In večina otrok je ravno pravih in ravno prav iščejo meje. A ekstremi so bistveno bolj ekstremni in rahlo več jih je.

… ko nisi dobila ustrezno dobre ocene tvoji starši niso šli v šolo učiteljici razlagat (grozit), da ni pravočasno poskrbela, da bi ti imela ustrezne pripomočke … ker, če bi zapisala v beležko in jih opozorila na to, bi oni (starši namreč) že pravočasno poskrbeli, da bi imela vse kar je treba in bi tako dobila boljšo oceno, ker bi se iz urejenih zvezkov lažje učila, ker bi pri športni imela opremo … pa če bi jih pravočasno opozorili, bi oni (starši) preprečili to, da bi njihov otrok sošolcu zalil torbico z jogurtom, kar je mimogrede tako ali tako krivda učiteljice, kaj pa ni stala ob njihovem otroku, če ve, da se s sošolcem neprestano prepira … pa kako ni preprečila, da bi na igrišču en otrok vrgel kamen v drugega, če bi dobro opazovala bi prepoznala namero in skočila pred učenca ter zaustavila kamen.

veliko staršev danes šolo doživlja kot svoje delo in odgovornost. In če so ocene slabše od pričakovanih, bi učitelj gotovo lahko še kaj naredil, pa čeprav je njihov otrok pravzaprav za na OŠPP.
Pretiravam, običajno ni, a se na vsaki šoli znajde tudi par s takšnimi rezultati preverjanja sposobnosti.

Ne bom se vtikala ne v pisanje avtorice niti ostalih sodelujočih v debati. Bom pa opisala izkušnjo izpred začetka šolskega leta. Šla sem v šolo, ker sem želela z učiteljico govoriti zaradi hčerinih zdravstvenih težav. Preden kdo skoči v zrak – navodila specialista so takšna, da moram učitelje seznaniti s hčerinim stanjem. Jaz učiteljice nisem poznala, zato sem rekla hčerki, naj počaka z mano, da pride le ta iz zbornice. Ženska je skoraj pritekla ven, mimo naju, ne pogledala, ne pozdravila, samo mimo naju in pohodniku. Hči mi namigne, da je to ona in naj grem za njo. Pohlevno kot kuža ji sledim v razred. Ženska je ves čas gledala skozi okno, vrata ali v svoj rokovnik. Niti v oči me ni pogledala, kaj šele da bi pokazala kakšno razumevanje za hčerine težave. Ne pričakujem, da jo kdo pomiljuje ali ji gleda skozi prste ampak ona ni pokazala niti osnovne kulture. Bila sem zelo razočarana nad tem, kakšni ljudje delajo z našimi otroci. Ne mečem vseh v istih koš. Tako kot pri vsakem poklicu, obstajajo ekstremnisti. Vsa čast učiteljem, ki imajo posluh za mladino in tudi staršem, ki jih vzgajajo v spoštovanju do učiteljskega poklica. Žal pa tudi sami učitelji mečejo slabo luč tudi na tiste, ki so res predani poklicu.

naštejem še podpise mojega otroka mam prov spravljene ker so smešni

–
Danes je vaš otrok Miha, vojaško pozdravil varnostnika in mu dejal “Kje si tovariš”, varnostnik
mu je odvrnil “Za vas general, imejte lep dan !”. Zdi se nam ne dopustno, da se vaš sin obnaša preveč vojaško. Varnostnika smo že prijavili delodajalcu zaradi nedostojnega vedenja,
–
Danes je vaš otrok Miha, rekel meni prof. Kuna, da sem debela in da mu nisem všeč. To se mi zdi nedopusto, želela bi se o tem incidentu pogovrit z vami in vas vabin na sestanek.
–
Danes je vaš otrok, med poukom zmeral sošolca Sahmeda z naslednjim stavkom “Čefur nehaj se po jajcih praskat” to se mi zdi nedupostno, da se spravljat nad šipkejše. Poleg tega se je med glavnim odmorom stepel z šošolcem Sahmedom ter ga v samobrami porinil na tla. Ob naslednjem takem incidentu bomo poklicali policijo.
–
Danes je vaš otrok Miha, pri uri Slovenščine napisal spis z naslovom “Ko bom velik in bogat bom obiskal Striptiz Klub” v katerem je nazorno opisoval vedenje plesalk v bližnjem striptiz baru. To se mi zdi nedopustno.

Hahaha, skeniraj in originale prilepi.

3 starši v moje razredu so to konstantno počeli, vendar takrat ni bilo toliko medijskega pompa okoli tega, vse je ostalo za vrati šole.
Pri bratu je bilo isto, naša gospa zdravnica je tedensko zjala nad učiteljico, da ne daje pravih testov, da ne zna spraševati, da…….pa še ena je bila, ki je hodila v šolo nad učitelje v paralelki.
Tako, da to je vedno bilo in vedno bo, počne pa to peščica staršev.

Pa seveda, da je to normalno!! Če zahtevajo od otroka, da po 45min v kosu sedi. Po naravi in zrelosti so pa tako razigrani, da jih, ko jih spustijo “s štrika” raznese. O čemer mamice pišejo, res niso neke grozote, ki jih lahko pripišeš slabi vzgoji. Trideset let nazaj je pri nas v OŠ blo enako in verjeli ali ne, dedi je imel ogromno zgodbic. Čeprav “jih je” dobil po prstih ali moral iti klečat na koruzo.
Že tako šolski sistem uničuje otrokovo domišljijo, samozavest in jih uniformira.
Ne bi divjali, če bi jih dnevno omogocali dovolj odmorov, da se zdivjajo.

danes otrok ne more biti otrok? Mislim, da so današnji otroci veliko bolj pridni kot smo bili mi (20+ let nazaj).

Ja, učiteljice res pišejo neumnosti v beležke. Ampak to so nesposobne učiteljice, ki ne ugotovijo niti tega, da to ne pomaga in da jim prav to zbija avtoriteto. Če izvajaš ukrep, ki ne pomaga, ki te celo smeši, si sam zbijaš avtoriteto.
Mislim da zmerjajo samo tiste učiteljice, ki si to same pripišejo.
Pri nas so vedno imeli radi “normalne” učiteljice in nikoli ni bilo problema. Vedno sem bila na strani učiteljic, ko pa je prišla kaka taka cvetka, sem samo modro molčala. Neumnosti pač ne morem zagovarjat.

Otroci če so normalni, so živahni. Bolj bi bili potrebni kake odločbe (za več telovadbe) preveč mirni in zdolgočaseni otroci.
In hvalabogu za fajn učitelje, pri nas jih je kar nekaj.

Hvala.
Še danes mirno spim zaradi tega.
Pa smo imeli tudi podobne težave, o kakršnih je sedaj govora v javnosti. Najtežje in najpočasneje gre s starši.
Moram priznati, da so mi tudi starši čez čas sami od sebe dali priznanje, tisti, ki so v to dvomili.
Z otroki je to trajalo največ tri mesece, toliko časa namreč traja odvajanje od že poznanih vzorcev.
Seveda, pri hujših težavah sam ne moreš uspeti, potreben je angažma celotne šole, učiteljskega zbora in str.služb. Poprej pa dogovor s samim otrokom. Ker starši ne sodelujejo, dokler jih lastni otrok ne prisili v to, da je to zanj potrebno in koristno.
Potem šele steče. Temu se reče ne razvojna, pač pa otroška in pedagoška psihologija.
[/quote]

Tudi jaz se strinjam. Kapo dol za take učitelje. Škoda, da ni več takih. Bojim se, da učijo tudi taki ki nimajo ne volje in ne interesa delati z otroci.

K sreči ima tako učiteljico tudi moj otrok. Če je karkoli sem dosegljiva tako na telefonu kot po e-asistentu. Tudi med vrati sva se že na hitro zmenili, če je bilo kaj takega. Obveščena je o vsem in enako sem jaz. Tudi nič ne jamra čez otroke, je pa zelo empatična in verjetno zeloo potrpežljiva.