Dandanes je vsaka 3ja ženska v “psihično naporni zvezi”, potem pa več ne uspe v zvezo. Čas je, da si oblikujete karakter. Tudi psihiatri niso zastonj na svetu, če sami ne predelate frustracij. Problem je, ker ste živeli v vati in je vsaka malenkost za vas iztirajajoča. Najbolj prilagojeni ljudje so tisti, ki so že v otroštvu bili “bullied” od vrstnikov. Ti ljudje se oblikujejo v močan karakter.

Dejstvo je, da če te “strup” ne ubije, ker si karakterno dovolj zrel in močan, potem izdelaš boljša protitelesa in greš lažje naprej. Večino žensk pa vsaka malenkost ubije.

Raazen, če so prej na silo vstopili v zvezo, pa jim v bistvi ni do tega. Vse sorte smo.
[/quote]

Bežanje od doma zaradi nevzdržnih odnosov tam.. v prerani zakon.. spada pod “izbiro drame”.

Bežeči pred alkoholikom doma, v večini primerov nabašejo na alkoholika.. ali drugačenga zasvojenca in posledičnega manipulatorja.

Če bežiš od doma, moraš vedno zbežati in ostati sam. Če zbežiš direkno nekomu v objem.. je to iz dežja pod kap.

sej…., glih tem bi treba razložit življenje na preprost način, ki je lagan sportski in to je uživancija v življenju ob obveznem delu seveda, da preživiš sam sebe. Živi se samo enkrat in ti ni to življenje treba živeti tiho v kotu. Moraš it ven na svež zrak pogledat ali živi kakšen bolj primeren človek za tebe… Izgubit nimaš kaj…. Če te psihično močnejši človek s katerim živiš fizično ubije, ta ubije tudi sebe, kazen pride za vsakega. Tega ubijalca si pa pač vsak sam izbere.
Če si človek izbere samo fasado si pač zasluži to sranje kateremu je zaupal svoje življenje in se mu intimno predal..

Popay je napisal/a: ↑

V časih, ko je ljudem izredno pomembno izstopati z ekstremnimi stališči (ali smrtno sovražiš ali slepo ljubiš), so tvoji umirjeni komentarji zelo dobrodošli. So neka zlata sredina, predvsem realna in razumska.
Hvala.
[/quote]

V tem je tudi problem.. ljudje, ki jih privlači “drama”, ne zmorejo športne laganosti.. ker je za njih to tako, kot za vas ena non-stop drama.
Vi zbežite pred dramo, oni pred lahkotnostjo bivanja.. tudi športnostjo.

Mene navdaja z optimizmom zgodba Dese Muck. Poročila se je s fantastičnim moškim pri svojih 60 in že od daleč se vidi, da se imata res rada.

Desa Muck prav cveti. Vsako leto je lepša. Vidi se ji, da ima umirjeni, izpopolnjeno in srečno življenje. Njen partner je na oko zelo simpatičen.
Mislim, da sta skupaj prišli sorodni duši. ☺️

Bežanje od doma zaradi nevzdržnih odnosov tam.. v prerani zakon.. spada pod “izbiro drame”.

Bežeči pred alkoholikom doma, v večini primerov nabašejo na alkoholika.. ali drugačenga zasvojenca in posledičnega manipulatorja.

Če bežiš od doma, moraš vedno zbežati in ostati sam. Če zbežiš direkno nekomu v objem.. je to iz dežja pod kap.
[/quote]

Dober zapis.
Zadnji odstavek, opisuje mene pri 23 letih. Neznosne razmere doma.
Naivna in neizkušena, sem spoznala pretirano prijaznega človeka … in se ujela v zanko.
Prišla sem točno tja, od koder sem bežala … kot bi se vrtela v krogu.
Tako kot opisuje zgoraj nekdo, izogibati se je nujno ….pretirano prijaznih nakladačev!
Padeš na lepe (prazne) besede in se ujameš v past.
Taki so ponavadi kakšni prikriti psihoti in narcisi.
Ko bi takrat imela to pamet, ko jo imam danes.
Dobesedno ‘zavoham’ sumljivega človeka že od daleč!

Ja,ljubi bog no…kakšen frajer si pa ti,sploh ne morem verjeti, da takšni “mačoti”sploh obstajajo. No,dovolj je bilo sarkazma, zdaj pa ,da pridem k bistvu. Ti si en velik revež pri zgornji in spodnji glavi ,ki ni sposoben zadovoljiti ženske ne tako in ne drugače. Si pa dober na jeziku. Dobro znaš manipulirati,ko pa te ženska nagrunta, je konec vsega. Seveda je potem po tvoje vsega kriva ženska ,ti pa se v svoji bolan glavi tolažiš s takšnimi izjavami,kot si jo napisal zgoraj.

8 let po takšni vezi, ki je trajala 9 let nisem imela želje po novem partnerju. Vzemi si čas. Takšni ljubosumneži nas zelo poškodujejo za druge. Nauči se spet imeti rada in zaupati svoji presoji. Ko boš pripravljena bo pravi prišel. Vsaj pri meni je bilo tako.

Ma saj je dosti ljudi, ki so čustveno otopeli. Kot verjetno ti. Normalni ljudje so ob razhodu prizadeti, prestrašeni … stratka ranjeni.

Avtorica, poslušaj sebe. Če ti ni, ti ni. Jaz sem počakala 10 let, in zdaj sem srečna. Prej sem pa res imela moškega, ki me je skoraj uničil. Verjamem, da ne bi imela takšnega moškega, če bi po razhodu na silo silila v odnose z moškimi. Tudi ti si verjetno čustvena, občutljiva ženska … daj času čas. Imaš samo eno življenje, čuvaj ga v bodoče kot “zlato”. Pa tudi pri izbiri moških bodi izbirčna. Boljše biti sam kot samo z nekom.

Od kje pasi privlekla staro temo iz 2021??imaš še stare zamere pa te grize in ščemi spodaj 😂😂😂si jo prau iskala da folk odgovarja na namišljene stare zgodbice

Vsak človek je malce ljubosumen, če imaš nekoga zares rad.

Tukaj je že bolano ljubosumje ki pa je že preveč.  Nikoli nisem bil tako ljubosumen zato tega ne morem niti razumeti. Toda ljubosumje naredi kdo na primer partner ki ti da povod za ljubosumje. Nekateri to počnejo namenoma ki v družbi se sprostijo z obnašanjem kakor da so samski pred. O tem se ne pogovorijo z partnerjem da ni potrebno in ni razloga biti ljubosumen. In z svojim obnašanjem to tudi dokažemo. Vsak partner potrebuje nekaj svobode  zase a seveda tudi tukaj se dogovorita oba in si data zaupanje drug v drugega. Seveda kavica tudi kino z prijateljicami nič narobe.  Seveda postane pa problem ko ne upoštevata drug drugega in z prijatelji greš zvečer in zjutraj se vračaš okajen.  Potem na koncu še z arogantnimi besedami odsloviš partnerja. Zato je pa velika verjetnast in obnašanjem da postaneš bolano ljubosumen ki pa nisi sam kriv.

Zagotovo je še prezgodaj; če ne čutiš potrebe po intimni in čustveni bližini nekoga novega, še ni pravi čas.  Zakaj le se silit – še nimaš eksistenčne al finančne stiske – nikar ne hodi v novo zvezo z nekom tako hitro. Ker ne bo taka zveza niti iskrena, ker ti še ne boš pripravljena, niti poštena do novega partnerja, ker mu ne daješ celega sebe. Ker še nisi zmožna, ker še nisi predelala pretekle zveze.

Jaz po skoraj 20ih letih zveze ne mislim še trenutno stopini v novo zvezo z nikomer; ker se ne čutim pripravljena, sem poa tudi toliko potena do nekoga, ki bi me morda imel rad z vsem srcem, jaz pa mu šene morem dati tistega , kar on od mene upravičeno pričakuje in tudi želi v zameno. Trenutno še ne gre. ne mislim pa biti sama do konca življenja ,obkrožena samo s prijateljcicami in “mačkami”; zagotovo ne. 😉  Ja, celjenje potrebuje kar nekaj časa. Meni, ki sem finančno in eksistenčno neodvisna, se nikamor ne mudi v novo intimno zvezo z nekom. za seks potešitev,  ko se ti zahoče pa si pomagaš sama oz. ni problema dfobit, če si take sorte, da rabiš samo za potešitev sla in potreb – kjerkoli; se moški dobesedno ponujajo. Če dobro izgledaš, pa še posebno.

Zagotovo je razhod s partnerjem hujša zadeva, kot smrt take bližnje osebe, s katero si bil v intimni zvezi toliko časa ali pa še dlje. Ker  ob smrti odžaluješ, je zadeva Ad Acta, tukaj pa veš, da je oseba po fazi  “odžalovanja in zaključka” take zveze tudi 2, 3, ali več let še vedno živa – in da jo še vedno lahko srečaš in jo tudi srečač – in za nekatere je to “misija nemogoče” – ker ne gre….. Slovenija je tako majhna.

Sej ni treba, da bi živela skupaj, zakaj ne bi najprej šla skupaj na kakšen izlet? Meni je dolgčas samemu okrog hodit. Znam si zorganizirat čas ampak mi je res bad, da bi nekam sam hodil. Turistični boni mi bodo prav zaradi tega potekli. Dolgčas mi je pa doma sedeti ob tako lepem vremenu.

Sem nevidna ⭐, zato me ne vidite.

Vsakdo, ki je pameten, kako bi avtorica morala takoj spregledati manipulatorja, tega v življenju ni doživel. In lahko je srečen.

Nihče od nas ne hodi po svetu z nalepko “moten” na čelu.

Moja izkušnja. Na začetku sladek. Vse super, strinjala sva se v vseh točkah. Alarmmmm!!! Zdaj vem. Projiciral je moje želje, pričakovanja in se predstavil kot to, kar sem želela. Pred tem si me je “izbral” kot žrtev. Ona bo moja, je rekel sodelavcem. Ravno prav sem zgledala, ravno prav situirana, ambiciozna in ravno prav sem bila nesigurna vase. Po 1 letu sem zanosila. Vse bo naredil. Že takrat je začutil, da sem ujeta. Otrok zapečati zadevo. In se je začelo. Malo po malo, priprava terena. Razglašanje okrog, kaka težavna nosečnica sem, kako je vse po moje. Doma pa druga zgodba. Če ni bilo po njegovo , kuhanje mule in ignoriranje. Po porodu. Večino dela z dojenčkom na meni. On gre v službo in se mora naspat. O podpori, ljubečem moškem niti sledu več. Pa sem tolerirala. Več mesecev, leto. Se ti zdi, mogoče ima slab dan, je otrok šok. Iščeš izgovore za njegova dejanja, skušaš pomagat. On igra žrtev. Na koncu je vse kar narediš zaradi njega in tako kot on hoče. Ko rečeš ,da je dovolj, da se mora nekaj spremenit si nor, preobčutljiv, pretiravaš. Začneš še bolj dvomit vase. Vsi zunaj vaše “družine” so slabi, na kavo s kolegico po pol leta “ne smeš” ker znori, da je imel on ravno takrat plane s tabo, da se bo ravno takrqt spremenil na boljše. In se ne. Ponovno poveš, da je zdaj dovolj. Se bom ubil. Ti bom vzel otroke. Nikoli ne boš našla takega kot sem jaz…. itd itd. Se stopnuje.

Avtorica. Prva velika zmaga je, da si se ga rešila. Druga bo, ko boš neobremenjeno živela naprej.

Tocno tako.Ne vidis da bo priletelo od nekje,konstantno isces osebo,ki pa ni nikoli obstajala.Isces svojo popolno kopijo,ki ti jo je nekdo nastavu.Pa globoke pogovore ki niso bili nic drugega kot namenski interviju tvojih slabosti.Vse sam ena laz in zguba casa.Jaz sem ze znotraj te veze delal na sebi in nekako videl delcke resnice.Pomoje ne mores verjet da je nekdo tolko lahko bolan in tolk slab clovek da ne dojames.Ker na trenutke ves vse sam ti ne potegne.Pa se pove ti,ce razmisljas za nazaj.Pa skupaj pol das da pocasi dojames.Ful je vazno da dobis krog prijateljev nazaj ljudi da ti zaupajo in ti njim.Ko sem ji dal konc je bilo adijokaksna jeza.Omg kaksen tornado.+ Fizicen napad

(Kot da gledas razvajeno 3 letno puncko ko ji vzam s liziko…)

Skratka

Pred 3 leti. Po n tem koncu je prisel konec koncev in block povsod.Na noben hoover nisem reagiral ker roko na srce ko sem zacel trezno razmisljat in videl kaksna kanalizacija od kao veze je to bila si res nisem zelel ever again jo sploh vidt kaj pa sele trpet. Delal kotnorc na sebi peiho fizicno seporihtal,imel sreco in kmalu nasel normalno zensko s katero sem si tudi kasneje ustvaril zivljenje,brez dram in katastrof,brez bolestnega ljubosumja in ostalih negativnih stvari.Jo stestiral na vse mozne stvari,ni zrcalna slika ni ideal a a meni se zdi pravljicno po vsemu temu.Se vedno pa imam nelagoden feeling da bo nekoc se vrnila in delala stale,da opazuje iz daljave,a je to ptsd ali kaj drugega pa ne vem.Vem sam da sem imel sreco da sem splezal iz tega sekreta ven.Prezivel.Pa je bika sam mala drobckana punca…Se spomnim kdaj pa mi gretelo v slabost,tak nemir nastane.Pa vem da sem razglabljal v glavi stvari k niso zares pomembne,a je varala al me sam izkoriscala? A ve da je taka?pa ugotovil da najbolje karlahko storim je da zivim res dobro zivljenje dalec stran od nje.

In zivim polno lepo zivljenje,z drago in najinim srckom.

Da se,ne se bati.vi ste zmagovalci ne oni al pa one.Naredite si lepo zivljenje in zivite ga dobro!!!

Imam povsem enako izkušnjo, le da sem od tebe par let starejša in da sem sama že 3 leta. Enaki občutki ob zmenkih.. nisem prepričana (zase), da bo kdaj bolje.

Tudi sam imam isto izkušnjo …je pa moja zveza trajala 14 let…..nekaj časa vse lepo in prav potem pa vedno hujši pekel. Ni bilo za vzdržat in avtorico popolnoma razumem. Po vsem kar sem doživel tudi sam nimam več zaupanja in ja….navadil sem se na samsko življenje in o novi resni zvezi nisem več razmišljal….Od vseh zmenkov pa so nastala zelo lepa prijateljstva in izmenjava izkušenj….

Te zgodbe so si podobne kot jajce jajcu. Le drobni odtenki so včasih drugačni. Moja zgodba je kopija kopije večini vaših, ki ste se rešili iz pekla.

Spoznala sem ga na nekem izletu. Šarmer, prijeten, zgovoren, prijazen in čeden. Nekaj zmenkov res prijetnih. Se je trudil, da mi ustreže v vsem. Potem je  za kakšen mesec ali dva nekam poniknil. Nisem ga iskala, ker sem mislila, da je konec. No potem se spet pojavi, ves lep in pameten in spet me je zavrtelo okoli svoje osi.

Naj skrajšam. Po dveh letih zmenkovanja sva se poročila. Mic po mic se je začela situacija spreminjat. Stalna kontrola, na desetine klicev in sms, če se nisem takoj javila. Vse moje znanke in prijateljice same ženske dvomljivega slovesa. Vsa moja žlahta tudi. Poskušal na sto in en način, kako bi me spravil ob premoženje. Dokler je bilo vse po njegovo je nekako klapalo. Ko sem se začela upirat in večino zame škodljivih predlogov zavrnila, se je pokazalo kdo in kaj je. Predolgo za pisanje. Po vsem psihičnem nasilju je sledilo neizbežno. Enkrat mu je “samokontrola” ušla izpod nadzora in je še fizično obračunal z menoj.

Zaključek “love stori”: Po desetih letih sem šla. Vložila tožbo za razvezo in se ga nekako rešila.

Zadnjih deset let sem sama. Pospravila sem po podstrešju in ugotovila, da se imam tudi sama čisto lepo. Nekdo je nekje na začetku napisal, da je “to njegova zmaga”. Morda je res. Je pa še nekaj res. Če mi ne bi bili poškodovani in imeli določene manjke še iz otroštva, se ne bi taki kalibri niti obregnili ob nas.

Ja razumem avtoričino dilemo, ker če te piči kača, se bojiš tudi zvite vrvi.

Pa še ena.

Na začetku čudovit človek. Rahlo introvertiran. Postavljal me je na piedestal. Bila sem kraljica.

Hitro si je zaželel otroka in me s tem prikoval nase. S tem je dobil moč nad mano. Kam pa boš šla sama z dojenčkom.

Prijateljice so slabe in že nisem imela družbe. Bog ne daj, da sem šla kdaj na kavo. Če sem zamudila iz službe nekaj minut. Kuhanje mule cel teden. Ker me je moral kaznovati za neprimerno vedenje. Nikoli ni nič priznal.

Na koncu je bilo tako, da nič več nisem naredila prav. Kuhanje mule po mesec in več.

In malo po malo je vse umrlo v meni. Vsa ta ljubezen, ki sem jo imela. In ja počutiš se, da nisi dovolj. Da ne dosegaš standardov. Niti najmanjših.

Šla sva narazen po 15 letih. Po 2 letih še vedno gledam čez ramo. Še vedno nisem sigurna, da je ta saga končana. Ker mi niti po razhodu ni dal mira. In v meni še vedno njegova grožnja. Če ne boš moja, bo grdo.

Ne vem, če bo kdaj zares mimo.

Spoznala sem nekoga.  Prijeten, prizemljen. Vendar vsak trenutek sem kar malo v pripravljenosti na rdeče zastavice. Ja malo sem polomljena in poškodovana

Drzi se,slabi spomini postopoma zbledijo izginejo pa vsaj zaenkrat se ne.Um mas natreniran na te bolane fore, delezni smo bili nezavedne dresure,in um ga je treba pocasi odtrenirat. Ne vem ce se bom kdajkoli popolnoma zaupal,vem pa da sem sel v naslednjo vezo z odprtim ranljivim srcem,prav prisilit sem se moral da sem bil odprt. Sem pa si obljubil da v primeru kakrsnih red flagov grem v isti stotinki sekunde.