A še kdo skriva hrano?
Seveda nič ne pomaga zmerjati pri odraslih razvajencih.
[/quote]
To je še kako res – pa šemalo logike vklopi – kdo pa si bo ponoči juho grel in čakal, da bo topla za jest in še zasmradil cel dom z njo? kos kruha pa salama sta fertik pri takih v pol minute, pa še manj smradu se širi po zraku. To je sicer miselnost tvojih odraslih, ki jih držiš “pod perutko”.
Topla hrana na žlico se pa pri odraslih normalnih ljudeh konzumira čez dan.
Ne kupujem salam in ne sira. Skuham vsak dan in naši vse pojejo. Če želijo imeti priboljške, si jih lahko sami dokupijo.
Mandarine kupim zelo redko.
Oštej jih, če ti pustijo kuhinjo v razsulu. Ne pospravljaj za njimi.
Če ne jedo hrane, ki jo skuhaš, ne jim več kuhati. Naj si kuhajo sami ali pa naj gredo v gostilno. Pika.
Ja res je, se zgodi,da skrijem kaksno hrano !
Pa kaj .
Včasih je toliko sladkarij,da je treba umakniti kdaj kaj.
Pa okoli praznikov, ko se na veliko pecejo dobrote in oni bi vse pojedli. Še isti trenutek.
Ja skrijem kakor v oni pripovedi (Pehar suhih hrušk).
Drugače pa ne. Pač teh salam in raznih takih zadev se bolj poredko najde v hladilniku.
Aja še to.Imava tri najstnike, ki se ukvarjajo z športom in lačni skoz na skoz.
Pri nas se večinoma hrane ki se jo kupi skrije za brez veze, da ne bo kdo preveč požrešen.
(nekaj se jo pa tudi pokvari ,ker se pozabi nanjo)
Kosilo za vse se itak ne kuha.
Logika bi bila da bi vsi vsaj dvakrat v tednu imeli eno spodobno južno skupaj za mizo ob koncu tedna.
Ena velika žalost ,za hrano in ostale stroške plačujeva vsak polovico.
Takle imamo .