Jaz mislim tako, punca je stara 18 let in sedaj polnoletana.
Če so že prišli na slavje (požrtijo), menda se spodobi, je menda kulturno da se prinese kako darilce, sploh pa če je to taka prelomnica. Čokoladico se da kar tako.

Kot rečeno na “požrtijo” so pa prišli, to pa ni materializem in bonton.

Pa dobr no, tukaj gor sprašujete za darila mentorju ob izdelani diplomski, darila mentorju ob zagovoru, darila sodelavki za okroglo obletnico, darila učiteljicam, vzgojiteljicam, darila INŠTRUKTORJU v avtošoli …

A za prijatelje je pa dobra stogramska čokolada iz Hoferja.

Nehajte.

To se ne dela. Če nimajo denarja, bi se lahko potrudili s čestitko – izdelano doma. Barvice pa menda imajo. Ali “boni” za domače storitve manikure, barvanja las, friziranja … ma whatever.

je zaradi tega, ker je punca stara 18. let kar je kar velika prelomnica – polnoletnost. In ne zaradi tega ker je čokolada bila iz Hoferja.

se kar strinjam. Morda imajo oni takšne vrednote..ker če ne..potem gre pač za dokaz da jim ne pomenite prav veliko in da niso prišli z veseljem zaradi dogodka.. . RAZEN ČE..JE BIL V OVITEK ČOKOLADE ZATAKNJEN KAK BANKOVEC? Meni je takšno čokolado prinesel stric ko sme bila majhna in imam zelo simpatične in tople spomine na to..pa nikol nisem jedla čokolad :-)..tudi ni bilo “ogromno”..tam recimo 20evrov ampak to je bilo za otroka kar nekako “veliko” :-).

Kaj pa če je pod ovitkom čokolade 100€?

ne vem kajnje sedaj problem, ali samo čokolada, a da je iz Hoferja. Pa kdo je sedaj bolj razočaran nad darilom ti ali hčerka. Razumem, da včasih obdarovanec pričakuje več, ampak včasih je treba biti tudi z malim zadovoljen, veseliti se druženja s povabljenci. Mogoče imajo denarne težave, pa ni šlo drugače. Tudi sama od nekoga, ki je bil s celo družino na praznovanju abrahama nisem prejela nobenega darila, ampak lep govor in sem bila tega nadvse vesela. Ni vse v darilih, včasih več pomeni topla beseda.

vsi ki mislite, da je vrednost darila pomembna. Meni je moja pokojna babica , vsake toliko časa (3 krat na leto) prinesla eno čokolado zavito v lep bel papir. TO je bilo zame (pa četudi sem bila orok) nekaj najlepšega. Že takrat sem se zavedala, da babica nima veliko, ampak vseeno misli name in me ima rada….malo se zamislite nad sabo…potrošniki bolani

tudi govor in beseda sta lepo darilo, objem..veliko je lepih daril ampak morda meni, da je v tem primeru za razpoznat določeno nespoštovanje-nekaj “za silo” se zagrabi iz kuhinjske omare.

Treba je upoštevat pri oceni kakšni so ti ljudje sami..ali imajo normalen standard, so sicer “škrti tudi drug do drugega” pri obdarovanju ipd. Mene je zelo užalilo..seveda ji tega nisem pokazala..ampak mi je precej “odprlo oči” ko je kolegica prišla na obisk in kot darilo za otroka prinesla žabe (ne prav lepe!!!!) iz Mercatorja. Hm..no onadva imata 7000 evr mesečnega dohodka in rada sama sebi nakupujeta “firme”. Torej iz tega konkretnega primera pa dojamem da je mojega otroka (in seveda pri otrocih smo najbolj občutljivi) pa dojemala le kot “nepotreben strošek” ali pa da “zanj je vse dobro”. Tako pa me kamenjajte če želite.. .

[/i]

se kar strinjam. Morda imajo oni takšne vrednote..ker če ne..potem gre pač za dokaz da jim ne pomenite prav veliko in da niso prišli z veseljem zaradi dogodka.. . RAZEN ČE..JE BIL V OVITEK ČOKOLADE ZATAKNJEN KAK BANKOVEC? Meni je takšno čokolado prinesel stric ko sme bila majhna in imam zelo simpatične in tople spomine na to..pa nikol nisem jedla čokolad :-)..tudi ni bilo “ogromno”..tam recimo 20evrov ampak to je bilo za otroka kar nekako “veliko” :-).[/quote]

a, če b bilo noter 20 euro bi pomenilo, da jim nekaj pomeni……you make mi sick….in to je glavni razlog, da jaz raje ne grem, k takoimenovanim znancem , ki pričakujejo nevemkakšno darilo….

[/i]

se kar strinjam. Morda imajo oni takšne vrednote..ker če ne..potem gre pač za dokaz da jim ne pomenite prav veliko in da niso prišli z veseljem zaradi dogodka.. . RAZEN ČE..JE BIL V OVITEK ČOKOLADE ZATAKNJEN KAK BANKOVEC? Meni je takšno čokolado prinesel stric ko sme bila majhna in imam zelo simpatične in tople spomine na to..pa nikol nisem jedla čokolad :-)..tudi ni bilo “ogromno”..tam recimo 20evrov ampak to je bilo za otroka kar nekako “veliko” :-).[/quote]

a, če b bilo noter 20 euro bi pomenilo, da jim nekaj pomeni……you make mi sick….in to je glavni razlog, da jaz raje ne grem, k takoimenovanim znancem , ki pričakujejo nevemkakšno darilo….[/quote]

heej, če je pa zate 20evr preveč za darilo za 18 let pol pa prnes vsaj ..hm..ne vem..ja rožco valda! Pa bo zihr vsaj pol manj.. .

a, če b bilo noter 20 euro bi pomenilo, da jim nekaj pomeni……you make mi sick….in to je glavni razlog, da jaz raje ne grem, k takoimenovanim znancem , ki pričakujejo nevemkakšno darilo….[/quote]

heej, če je pa zate 20evr preveč za darilo za 18 let pol pa prnes vsaj ..hm..ne vem..ja rožco valda! Pa bo zihr vsaj pol manj.. .[/quote]

nisi razumela pointa…Če imaš nekoga rad in ti nekaj pomeni je vseeno kaj ti prinese…pa četudi je samo čokolada. Samo da je ob tebi na tvoj praznik….kaj še vedno ti ni jasno???Da ne gledamo vsi na materialne plati.

kakšna patetika.[/quote]

Morda zate patetika, ampak ta babica je res ravnala tako …[/quote]
ni patetika
hinavščina je. da testiraš otroka, ki si mu mogoče kdaj prej podaril že tudi kaj več in ki se pač veseli tudi darila, na tak način.

… so ob vsaki klinčevi priložnosti in nepriložnosti v življenju sveto prepričani, kaj je treba storiti ali ne storiti, že dolgo ne hodim več.

koja kurac življenjska pravila so to, da za rd se ne prinaša čokolade, še posebej ne iz hoferja (kaj s tem učiš otroke jebemti???? kaj pa, ko bodo brez služb, aja ker se bo spodobilo, bodo pod pritiskom prinašati ene ultra drage zadeve, ali pa sami nekaj izdelati, ja nima vsak talenta za to, lepo prosim)????

jaz delam tako, če samo zaslutim da ima kdo od znancev take ideje, mu zanalašč prinesem kaj podobnega. nekaj za dva evra.

pa znam izbirat darila, znam nared8it tudi ogromno sama, poleg denarja znam poklanjati tudi čas in energijo in empatijo, ampak za take debile – NE. samo za tiste, ki so tudi čokolade iz hofra (brez denarnih dodatkov!) veseli. v tem sem točno ista kot zgoraj omenjena babica. klinc vas gleda, vsega prepolne riti! ko je bila moja babi v lagerju, bi ena mrvica take čokolade pomenila, da se je znašla v nebesih. če obdarovancu ali njegovim bližnjim to ni jasno, jih zelo en klinc gleda.

heej, če je pa zate 20evr preveč za darilo za 18 let pol pa prnes vsaj ..hm..ne vem..ja rožco valda! Pa bo zihr vsaj pol manj.. .[/quote]

nisi razumela pointa…Če imaš nekoga rad in ti nekaj pomeni je vseeno kaj ti prinese…pa četudi je samo čokolada. Samo da je ob tebi na tvoj praznik….kaj še vedno ti ni jasno???Da ne gledamo vsi na materialne plati.[/quote]

… je boljš, da ne prinese nič. Resno.

[jaz delam tako, če samo zaslutim da ima kdo od znancev take ideje, mu zanalašč prinesem kaj podobnega. nekaj za dva evra.
………
pa znam izbirat darila, znam nared8it tudi ogromno sama, poleg denarja znam poklanjati tudi čas in energijo in empatijo, ampak za take debile – NE. ……

zakaj pa hodiš k “debilom”, ljudem, ki jih ne spoštujejo in “znancem”? Ti maš pa res velik časa sem ti prov fovš :-). Ja vsi bomo veseli tko negativno nastrojene osebe..ha,ha NOT

nisi razumela pointa…Če imaš nekoga rad in ti nekaj pomeni je vseeno kaj ti prinese…pa četudi je samo čokolada. Samo da je ob tebi na tvoj praznik….kaj še vedno ti ni jasno???Da ne gledamo vsi na materialne plati.[/quote]

… je boljš, da ne prinese nič. Resno.[/quote]

moram povedat, da sem čez tvoje poste razbrala, da moraš bit zelo plitka oseba. In mi je žal zate. Kot primer ti bom pa navedla, da je moja mama za svoj abraham od babice dobila potico, ki jo je sama spekla, ter eno rožo. Ker nimajo vsi toliko, in včasih tud 20 eurov ne. Ker nekomu 20 eurov pomeni 1 teden hrane. In ti očitno tega ne boš nikoli razumela. In jaz bi dala vse kar imam na svetu, da bi jo še lahko kdaj videla in da bi bila ob meni, neglede na to, mi prinese kaj ali ne. Zato pa k takim ljudem kot si ti, ni za it na praznik. nNe želim ti pa da boš kdaj takšni situaciji, da ne boš mogla dati 20 eurov nekomu za 18 rojstni dan, ker ne boš imela za hrano.-

sem napisala, da k takim že dolgo ne hodim več. ko prvič pokažejo tak odnos, jih skenslam. pa ne boš verjela, nisem nič negativno “nastrojena”. časa (in denarja, hb zaenkrat) imam pa dovolj, da, si mi morda zaradi tega fovš ti?

zgrešila si poanto, popolnoma. če je tako pomembno, kaj se prinese, potem sem vesela, da se ne družim s takimi.

… je boljš, da ne prinese nič. Resno.[/quote]

moram povedat, da sem čez tvoje poste razbrala, da moraš bit zelo plitka oseba. In mi je žal zate. Kot primer ti bom pa navedla, da je moja mama za svoj abraham od babice dobila potico, ki jo je sama spekla, ter eno rožo. Ker nimajo vsi toliko, in včasih tud 20 eurov ne. Ker nekomu 20 eurov pomeni 1 teden hrane. In ti očitno tega ne boš nikoli razumela. In jaz bi dala vse kar imam na svetu, da bi jo še lahko kdaj videla in da bi bila ob meni, neglede na to, mi prinese kaj ali ne. Zato pa k takim ljudem kot si ti, ni za it na praznik. nNe želim ti pa da boš kdaj takšni situaciji, da ne boš mogla dati 20 eurov nekomu za 18 rojstni dan, ker ne boš imela za hrano.-[/quote]

se podpišem. dodajam pa še, da to, ali človek ima za kaj več kot hofrovo čokolado ali 20 evrov, v končni fazi sploh ni pomembno. nizkotno je nekaj pričakovati kot samoumevno in potem, če tega ni, še ocenjevati tisto, kar je bilo podarjeno.

PODARJENEMU KONJU SE NE GLEDA V ZOBE, to se ve že stoletja. Samo razvajene riti današnjega stoletja so to pozabile.

Hej, ustavte konje.

Mislim, da keč ni v vrednosti tega darila, temveč v simboliki obdarovanja – evo, smo prišli, mimgrede smo vzel iz špajze tale čokolat, tuki maš in čao.

Na rojstni dan pač ne prideš “mimogrede”, da bi spotoma pograbil prvo stvar iz omare.
S tem nekako pokažeš svoj jebivetrski odnos do slavljenca in priložnosti.

Ker sem bila dolgo brez pravega denarja, sem se naučila, da je skoraj več kot vrednost pomembno, kaj in kako podariš.

Jaz sem ljudem podarjala njim ljube domače piškote, smrekove vršičke, marmelade, risbe (lepo rišem), iz filca sem šivala obešalne vrečke za drobnarije, ustvarjala sem spominske dnevnike – pač sem pomislila na obdarovanca in na to, česa bi bil morda vesel.

Jaz bi skakala do neba za babičin jabolčni štrudel ali njene ocvrte miške 🙂 – ampak keč bi bil v tem, da bi mi babi to spekla, ker bi pomislila na to, da imam jaz te dobrote rada – in to bi mi pomenilo več kot 5k ojrov. Škoda, ker je ni več z nami…

Zdaj imam nekaj več denarja in manj časa in manj ustvarjam – čeprav se meni ljubi ljudje še veselijo domačih daril. Jim pa podarjam vstopnice za koncerte, za gledališče, bone za masažo, za izlet, željene knjige, CD-je itd.

pa saj tu ne gre za obdarovalca, ampak za obdarovanca – ne za znati podarjati, ampak za znati SPREJEMATI! to – bistveno – ste vse spregledale.

in veliko bolj pomembno kot podarjanje je, kako sprejemati. sploh v današnjih časih.

mi smo tudi v čokoldao dali še kakšnih 10,20€ – no včasih jeto bilo 5.000 😉
In denar se od zunaj sploh ni videl…

Vidiš ti paniko, ko je en slavljenec čokolado podaril kar naprej ne da bi jo odprl in je kak dan kasneje svojo odprla njegova sestra…hehe

moram povedat, da sem čez tvoje poste razbrala, da moraš bit zelo plitka oseba. In mi je žal zate. Kot primer ti bom pa navedla, da je moja mama za svoj abraham od babice dobila potico, ki jo je sama spekla, ter eno rožo. Ker nimajo vsi toliko, in včasih tud 20 eurov ne. Ker nekomu 20 eurov pomeni 1 teden hrane. In ti očitno tega ne boš nikoli razumela. In jaz bi dala vse kar imam na svetu, da bi jo še lahko kdaj videla in da bi bila ob meni, neglede na to, mi prinese kaj ali ne. Zato pa k takim ljudem kot si ti, ni za it na praznik. nNe želim ti pa da boš kdaj takšni situaciji, da ne boš mogla dati 20 eurov nekomu za 18 rojstni dan, ker ne boš imela za hrano.-[/quote]

se podpišem. dodajam pa še, da to, ali človek ima za kaj več kot hofrovo čokolado ali 20 evrov, v končni fazi sploh ni pomembno. nizkotno je nekaj pričakovati kot samoumevno in potem, če tega ni, še ocenjevati tisto, kar je bilo podarjeno.

PODARJENEMU KONJU SE NE GLEDA V ZOBE, to se ve že stoletja. Samo razvajene riti današnjega stoletja so to pozabile.[/quote]

Madona ej, vidve bi bile lahko milijonarke, bi šle šlogat, ker če iz enega stavka razbereta vso mojo družinsko anamnezo, finančno stanje in apetite, data v koš vse takozvane vedeževalce. Pa vidve sta svetovni format. Resno govorim.

Ne, take ozkosrčnice si za prijatelje ne izbirajo takih, kot sem jaz. Imam preslab avto zanje in bi jim v voznem parku pred bajto delala sramoto. Ampak glavno, da jaz zase vem, kdo sem. Za novo leto dobim kup klasičnih čestitk od ljudi, ki jih nisem še nikoli videla, pa se še po parih letih spomnijo, da sem nekaj naredila zanje. Ja, take smo tako zvane presrane riti, za katere ni nič dovolj dobro.

In takale čokolada mimogrede je žalitev za gostitelja. Lahko pogledata magari v bonton. In ja, rajši vidim, da pride obisk brez deset dek kofeta ali take čokolade, ki se jim je po srečnem naključju valjala v omari. A vama povem zakaj? Če bosta sploh štekali. Ker mi to pove, da ta človek blage veze nima, da je meni vseeno za darilo in da povabim, ker jih hočem videt. In me s tako gesto samo užali, češ, nekaj ji moramo prinest, ker to sigurno pričakuje od nas. Bi se globoko zamislila nad sabo, s čim sem jim dala to vedeti, a se res tako obnašam, da mi je treba karkoli nosit?

Ma ja. Jaz sem hotela prijateljici speči polnozrnat kruh v obliki srca, pa je ven ratalo … hm, neka čudna gmota. Sem vseeno nesla in sva se nakrohotali, kruh je bil pa seveda zelo dober. Koštalo me je pa sigurno manj kot čokolada.

pa saj tu ne gre za obdarovalca, ampak za obdarovanca – ne za znati podarjati, ampak za znati SPREJEMATI! to – bistveno – ste vse spregledale.

in veliko bolj pomembno kot podarjanje je, kako sprejemati. sploh v današnjih časih.[/quote]

No, vsakega malomarno v roke vrženega darila se (vsaj jaz) pa tudi ne razveselim.
Gre za dvosmerni odnos, kajne?
Kako podariti in kako sprejeti – neodvisno od vrednosti darila…

LOL LOL LOL LOL
ja ti boga reva no
a si lahko še bolj patetična, no – “bi jim delala sramoto”
iz katerega vica si ušla?

vse o tebi pove dejstvo, da se ljudem menda “čokolade valjajo v omari” in je to menda kar nekaj tako spotoma. še veš ne, kaj je zadaj, pa že sklepaš in sodiš – po sebi, valda. o kaki odprtosti za kake druge opcije ni govora. da zagrabiti nekaj spotoma mogoče ni nujno slabo, ti pa se že počutiš užaljeno. da si bonton rpi pravih prijateljih lahko nekam zatakneš. da če moraš za prijatelje uporabljat bonton, madona no. hvala lepa za take. ki so užaljeni če človek prinese nekaj spotoma. ki “bi raje da pride brez vsega”. a res, ja mogoče bi pa jaz raje prinesla hofrovo čokolado – in? kaj pol? ti bo krona z glave padla če jo boš vzela? ker prinesem hofrovo čokolado sem nevljuidna? narobe svet.

PS: avta sploh nimam :DDDDDDDDDDDDD jeee zate nobene sramote 😀

tisto z doma narejenimi darili je pa tko. me prav zanima, ali bi se trudili, če bi vedeli, da obdarovanec tega ne ceni in mu dol visi – tako kot tejle avtorici za “hofrovo čokolado”.

koliko žensk sem đže slišala reči, una taubrisana mi skos nosi ene praholovilce pa še strašno ponosna je, da jih sama dela, pa komaj sproti mečem v smeti. bonton jim nalaga da so na zunaj vljudne mečejo pa vseeno v smeti. to je isti odnos samo z druge strani.

najprej je treba otroke naučiti sprejemanja, potem je pa vse ostalo – kaj daš, kako daš, komu daš in kdaj in zakaj. to, čemur ti rečeš bonton. če sprejemanja ni, ampak je “pričakovanje” in nekaj samoumevnega, to pač niso pravi prijatelji. prijatelji sprejemajo tudi to da nekaj zagrabiš s police in priletiš. se ne zgražajo.