A si upate?!
Lep pozdrav prav vsem zenskam (v vecini) in moškim tega foruma!
Kot vidim je to bolj ali manj poročni forum,in se to vprašanje ne spodobi najbolj za tukaj? Ampak vsseno.
Zanima me s kolikimi tipi ste ze bile v lajfu, pa ne mislim samo sex, nasplošno vse, od poljublanja (zalizovanja), mečkanja tam podi, šlatanja, da ste ga komu (handjob)……
Aja pa koliko ste ble stare ko ste to počele?
Kaj si ve mislite o vsem tem, vam je zal ste na to ponosne?
Drage neveste, vem da je mal provokativno uprašanje, ma vseeno.
LEP POZDRAV
Tudi jaz se sprašujem čemu se potem sploh poročate? (Urša in Alja)
Zaradi ceremonije? Zato, da boš tudi ti imela status žene? Se ne splača zaradi teh razlogov, raje prišparajta.
Pa še tole – meni se zdi to početje nagnusno sebično, in sicer iz naslednjega razloga. Nekoč, nekdaj bo zagotovo izvedel – takrat, bo najbolj prizadet on in pa po možnosti še otroci. Zdaj razumeta zakaj oznaka sebično? Glejta še malo v prihodnost.
Močno pa upam, da je vse skupaj le izmišljotina.
Lp, Ana
Kaj pa je narobe, če ima človek ljubimca?
Mislim, da ga boste prej ali slej imele tudi ve. Mislim, da ga ni človeka, ki bi bil celo življenje zvest svojemu partnerju.
Ampak ne vem zakaj se ne bi smela poročiti zaradi tega, saj ga imam rada. Ampak vseeno pa paše imeti še kakšnega simpatičnega ljubimca.
Urša
Nekako si skušam predstavljati, da se dogaja, da poročena oseba vara svojega partnerja, ampak da imaš že nekaj mesecev PRED poroko ljubimca, pa se mi zdi… ne vem, kako se naj pravzaprav izrazim. Mešanica sebičnosti, nespoštovanja in plehkosti. Res me zanima: KAJ JE POTEM RAZLOG ZA POROKO S PARTNERJEM? Če pri meni seks ne bi štimal, se sploh ne bi poročila (drugega razloga za varanje že pred poroko namreč ne vidim).
LP, Staša
še toliko slabše.
Od njega se boš veliko težje ločila, saj si čustveno navezana nanj in ga nimaš le za spolne fantazije.
Ali imaš tudi z bodočim možem takšen odnos, ki je najbolj podkovan na “prijateljstvu” (v smislu da se bolje ujameta v pogovorih – spore zglajujeta z pogovorom in ne seksom)? Kako si potem lahko iskrena do njega?
Kako bi reagirala če bi on imel takšno “prijateljico”?
Sicer pa, če ne seksata, mu ne moreš reči ljubimec!!!!!!!!!!!!!!
Ja, ne vem, če je res seksanje potrebno, da nekoga lahko uvrstimo med ljubimce.
Tu se pač pojavi vprašanje zvestobe, in sicer KAJ ZA VAS POMENI ZVESTOBA.
Jaz pod zvestobo štejem tisto v MISLIH, BESEDAH IN DEJANJU. Se pravi, da ima Urša prav in ima ljubimca.
Žal mi je, da ga potrebuje, ker to namreč pomeni, da ji v odnosu z bodočim možem nečesa močno primanjkuje.
Jaz pravim: težave na obzorju in upam, da bo Urša razmislila kaj je tisto kar pogreša in to poskusila najti z bodočim možem.
Lp, Ana
Zdaj me pa nekaj zanima: če ima ženska žensko prijateljico, s katero se vsak dan sliši po telefonu, ji veliko zaupa (in ona njej), se z njo pogovarja tudi intimne stvari (npr. o svojem možu,….), se z njo ne samo občasno srečuje, ampak ponavadi kar vsak dan, potem je to čisto OK. in logično NE gre za varanje????
Če pa ima ta ista ženska moškega prijatelja, s katerim se vsak dan sliši po telefonu, mu veliko zaupa ( in on njej), se z njim pogovarja tudi o intimnih stvareh in se z njim občasno srečuje (ne pa seksa), a ta pa potem že kar vara svojega moža???? Pa dajte, lepo vas prosim! A niso to potem dvojna merila????
Pa veselo razmišljanje vam želim in svarim vas, da nobena naj ne bo zdaj preveč krepostna, kako ona tega že ne bi mogla (biti namreč z drugim moškim), ker poznamo en zelo lep slovenski pregovor, predvsem pa zelo resničen: zarečenega kruha se največ poje!
lp, Teja
Teja, imaš prav, a le do neke mere.
Ursa je sama tega prijatelja definirala kot ljubimca – verjetno z razlogom. Dodala je tudi, da ŠE NE spita skupaj kar meni pove, da verjetno še bosta. Kar se pa dobrih prijateljev različnih spolov tiče – seveda jih lahko imaš in to še ni varanje. Vsak pa sam prav dobro ve do katerega čuti nekaj več. Tisti potem pade v neko drugo kategorijo.
Torej to ni vprašanje dvojnih meril, kajne?
Lp, ANA
delno se strinjam. Praviš, da je urša tega prijatelja definirala kot ljubimca. Ok, vse lepo in prav, očitno do njega čuti tako, čuti še neko erotično privlačnost. Dejstvo pa je še nekaj, zelo veliko žensk je zelo navezanih na svoje ženske prijateljice, se z njimi zelo razume, dosti časa preživijo (mo) skupaj, pogosto se s prijateljicami pogovarjajo bolj osebne stvari kot s svojim partnerjem………le malo teh žensk pa je pripravljenih priznati, da jih te njihove prijateljice tudi telesno, erotično privlačijo. Večina nas pač spi z nekom takrat, kadar se mu čutiš dovolj blizu, ga imaš rad, skratka ko veš, da je to tvoja sorodna duša. In nemalokrat se zgodi, da je ta “sorodna duša” pač tvoja prijateljica, ženska, ki ti je v veliko življenjskih situacijah velikokrat celo bližje kot tvoj partner, mož. In posledično pač začneš razmišljati o njej na način, kot urša razmišlja o tem svojem “ljubimcu”. Ker pa so v naši družbi še vedno predsodki, kar se tiče homoseksulanih ali biseksulanih nagnjenj, pa seveda to hitro potlačiš v podzavest in potem doživljaš travme, za katere sploh ne veš, da izhajajo iz tega. Upam, da veš kaj hočem povedati in upam, da veš, da nisem mislila tebe osebno, govorila sem na splošno. Povedati sem želela, da ko z žensko prijateljico gojiš nek globok, prijateljski odnos, ki je lahko tudi intimen in ima tudi erotično noto prisotno (vsaj v mislih ali podzavestno), se nihče ne zgraža, vsi rečejo: kako dobri prijateljici sta. Pa čeprav veš, da si rada v njeni družbi še zaradi česa drugega kot pa zato, ker ti daje tako dobre nasvete. Ko pa imaš enak odnos z moških, so pa takoj vsi v luftu, da varaš moža. Pa še nekaj: sploh misliti si ne morete koliko “uradno” heteroseksualnih moških in žensk ima občasno ali vsaj enkrat tudi homoseksualno izkušnjo. Sicer pa je menda ta hip tako ali tako moderno biti BI (namreč seksualen)……
teja
Teja, to si pa zelo lepo napisala. In točno tako tudi je. Prijateljico, s katero gremo pogosto na kavo, se slišimo po telefonu,… to lahko imamo. Prijatelja, s katerim se dobivava, klepetava po telefonu, si zaupava veliko stvari o sebi,… to pa ne?
Pa kje je tu logika?
Punce, mislim pa še nekaj in sicer, če mislite da boste celo življenje samo s svojim in družino in boste zaradi njega zanemarjale prijateljice in prijatelje, se krepko motite. Oziroma mislim, da bo to zelo težko. Pa tudi če vam bo to uspelo, mislim, da to ni ravno idealno.
Meni se zdi bolj zrelo, da kljub temu, da imaš še kakšnega prijatelja, s katerim si slišiš po telefonu in občasno tudi vidiš, vseeno ostajaš s svojim. To je tisto, kar je lahko pohvalno. Če pa se izogibaš stikov z ostalimi moškimi zato, da te ne bi slučajno kateri zapeljal, ker mu verjetno ne boste sposobne reči ne, to je pa za razmisliti.
Kaj pravite vi o tem?
Lp Urša
Drage moje punce! Na zastavljeno temo “a si upate?!” se je sedaj razvila polemika o tem, ali je nekdo ljubimec ali ni, namesto, da bi odgovorile na prvotno zastavljeno vprašanje. Se vam ne zdi, da ste zajadrale na temo, ki ni jedro vprašanja in je zrela za posebno debato izključno na temo “Kdaj te lahko nekdo smatra za ljubimca in kdaj ne”.
Drage moje, pa na kakšnih temeljih začenjate graditi skupno življenje z moškim, ki ste si ga izbrale za moža??? Meni se zdi to naravnost svinjsko, nefer do bodočega moža,… da ga že zdaj varate?!? Mislim, zakaj ne ostanete same in se, oprostite izrazu, kurbate naprej, in tako prihranite tega človeka za kakšno dekle, ki ga bo vredno, ki ga bo spoštovalo.
Popolnoma se strinjam z ANO, zakaj ga imenuje ljubimec? Zato, ker si želi biti z njim in si želi, da bi med njima bilo kaj več oz. preprosto rečeno, da bi tudi seksala. Ja, zanimivo, dokler traja in je skrito, vendar vedi, tudi to bo prišlo na dan in takrat bo usmiljenja vreden edino tvoj mož! Pa zakaj se ženiš? Da boš dajala videz poštene, dobre deklice, ali??
Ne, drage moje, tako se ne dela… taki zakoni se prej ali slej razderejo, taki zakoni nimajo prihodnosti, tako delajo ljudje, ki nikogar ne ljubijo, razen samega sebe! Ker, kadar zares ljubiš, tisto osebo globoko spoštuješ, in tistega ki spoštuješ, ga ne prizadeneš!!!!!!
Lp, Sara
Pozdravcek vsem.
Sari lahko samo pritrdim. S Tejo pa se žal ne morem strinjati, ker sta mi biseksualnost in homoseksualnost odvratni (lahko me proglasite za nestrpno, a takšna pač sem), pa tudi njena Freudovska razlaga je že precej za najnovejšimi dognanji psihologije.
No, se mi zdi, da se res malce oddaljujemo od glavne teme, a ne? Zato Mitjanu odgovarjam: verjemi ali ne, ampak moj bodoči mož je moj prvi.
Zdaj bom pa verjetno še jaz malo presenetila, ko bom odgovorila Mitjanu: verjamete ali ne, tudi moj bodoči mož je moj prvi in edini in upam, da bo tako tudi ostalo. Pa tud jaz sem njegova prva in edina in to mu verjamem. Ampak zaradi tega, ker jaz živim takšno življenje, še ne pomeni, da moram biti nestrpna do načinov življenja, ki jih živijo drugi. Mene osebno prav nič ne motijo biseksualci in homoseksualci, če je njim to všeč pač naj to delajo. In prosti Ana, to da napišeš in to tudi misliš, da so ti ti ljudje ODVRATNI, je pa verjetno malo tu mač. Čeprav pa imaš seveda pravico do svojega mnenja….tako kot imajo tudi oni pravico, da počnejo kar jim ustreza.
Odgovarjam še saši, kako bi reagirala, če bi moj bodoči imel takšno žensko prijateljico. Naj povem, da JO IMA in me prav nič ne moti. Zaupam mu, tako kot on meni zaupa, kadar sem s svojim zelo, zelo dobrim prijateljem, ki pa je tudi moškega spola. Strinjam se namreč s saro, da je zares pohvalno to, da imaš stike z drugimi moškimi, kjer je logično, da te bo tudi kateri kdaj vznemirjal, ampak da vseeno ostajaš s svojim, ker veš, da ga ljubiš in ker si odgovoren do njega. To je pa tista prava ljubezen. Kar se pa tiče tega prijateljstva mojega moža z njegovo prijateljico (ki je zelo ok. ženska), pa mislim, da me nima biti česa strah, ker če me ima rad in če je zares pripravljen z menoj preživeti svoje življenje, potem ga niti ena takšna prijateljica ne more premamiti. Če pa bi ga, potem pa ni vreden moje ljubezni in potem je boljše, da nisva skupaj.
Tako, zdaj sem vas mogoče presenetila, glede na moje prejšnje odgovore zgoraj, ampak dejstvo je, da nihče nima pravice soditi, ne jaz ne kdo med vami. In še zmeraj mislim, da se zarečenega kruha največ poje. čeprav imam svojega dragega iz vsega srca rada, ne morem z gotovostjo trditi, da ga ne bom že jutri prevarala. In ve, drage moje, ki ste zgoraj tako krepostne in ki ste dajale tako obsojajoče komentarje, tudi ne. Kot pravim: zarečenega kruha se največ poje….. In še nekaj: pri drugih ljudeh nas najbolj motijo tiste lastnosti in dejanja, ki jih imamo sami ali jih počnemo sami, pa si ne želimo, da bi jih….!!!!!
Lep dan vam želim,
Teja