Oh, nikar prepovedi, samo nikar prepovedi.
Strah se je zagotovo naselil v vaš razum, katerim
se je seveda pridružil že dvom o pravilnosti ravnanja.
Vendar pa, če dekle v tem uživa, ji je to trebapustiti.
Jahanje je šport, ki ga ne obvlada vsakdo, je zahteven šport, je šport, kjer je treba znati ravnti ravnati ne le s svojim telesom, potem veliko znanja vložiti v ravnanje z živaljo, k čemur seveda veliko svojega prinese občutek, da si z njo povezan in pravi občutek oz. ljubezen do živali, in nenazadnje svojo moč in sposobnost dojemanja tehnike jahanja. In če se otrok uči vsega tega, mu že to daje pravo motivacijo, da bo zadevo obvladala in se tudi sama v tem malo potrdila, si malo uredila tudi svojo samozavest, da ne razpravljam prav posebej o sožitju z naravo in živaljo, sobivanju z okoljem, ki bi nam moralo biti sveto. In pri vsem tem seveda ne pozabiti, da gre za ukvarjanje z zahtevnim športom, kjer je potrebna seveda tudi osebna nadarjenost.

Svetujem ti, da obedve s hčerko tako kot doslej uživata v tej danosti, ki jo imata, seveda s kančkom več pozornosti, z malo več bližine, da si pri roki v ob kakšnem neljubem dogodku, je pa seveda res tudi to, da dokler ne boš ugotovila, koliko pogosto se te stvari lahko dogodijo, ne boš mogla prav ukrepati. Malo verjetnosti pa je, da se tak dogodek hitro ponovi. Morda se še bo kdaj, zagotovo pa ne tako zelo pogosto, da bi se temu, kar imata očitno obe s hčerko radi, odrekli.

Uživajata še naprej v tem lepem športu, nikar preveč misliti na negativne plati, ker se potem preveč rado zgodi, da hitreje pride do njih, kot bi sicer lahko prišlo. Pri teh stvareh je podobno, kot pri tem, ko nekomu rečeš: joj, kako si neroden, vse ti leti iz rok. Takrat šele bo začelo revežu vse padati na tla,verjameš ali ne.

Odvzela bi ti skrbi, pa ti jih žal ne morem, Nikita, tudi zmanjšala bi ti jih, pa tudi tega ne morem, lahko le rečem, nikar se ne odrecita tej lepoti, ki jo imata, saj nenazadnje skorajda ni športa, ki ne bi vseboval tudi kanček rizika.

M.

Uh… Nikita.. na koncu si napisala tako željo… :))) naj se ti izpolni.. če ne prej pa takrat, ko boš bogata in .. :)))))))))))))))) velika :)) Oooooo :)))

Jani takoj prispeva 5 cm :)))))

Hja 🙂 verjamem, da se lastniki konj ustrašjo takega “konja” :))))) No jest ne čutim čist n’bene želje po tem.. da bi se spravil na konja.. tako, da so konji lahko čisto brez skrbi :)))

Jani verjame, da sta z Barbi nekje na isti valovni višini :)))))))

Velja!To pa je res najmanj kar lahko naredim..
Ampak a je to zate?
———————————————-
Oh mišon..*************lep popoldan ti želim…

Zame in zate. Če te vidim veselo in srečno, je to več kot kakršnakoli materialna stvar.

Tudi tebi želim lepo popoldne.Mogoče zvečer že usposobim PC in se kaj javim.

Mišon

Pravkar sem v jani prebrala neko malenkost o hipoterapiji (terapevtsko jahanje).
Ni sicer to , kar počnemo mi , vendar tudi naš otrok ni invalid. Torej – bi moralo ustrezati , je pa res , da je zaenkrat bolje , da je Maša previdnejša in se bolj sprehaja in samo trenira ravnotežje in obvladovanje živali. Kar je , verjemite , vsaj v začetku , že dovolj komplicirano 🙂 No , saj tu je že kar dobra , saj obvlada vse razen galopa in seveda preskakovanja ovir.

No , kakorkoli , naša punčka v tem športu uživa tako zelo , kot ni do sedaj še pri nobeni stvari. Zato je že zaradi tega lahko samo koristno zanjo !

Mariči , hvala za podporo !
Včasih sem malo nesigurna, še posebej ko s strani domačih ( recimo , tašča) naletiš na neodobravanje in prepričevanje , kako delam veliko škodo otroku s tem , ker jo izpostavljam hudi potencialni nevarnosti ! Skratka , veliko ljudi , s katerimi smo govorili , pravi , da ne delamo prav , ker da je prenevarno . Ma , ne vem ! Saj je tudi vožnja s kolesom ali pa celo čisto navadno prečkanje ceste lahko opasno po životu , a ne ?!

Nikitka je navadno previdna , ampak včasih je pa treba tudi kaj reskirat

… to bi ti bilo všeč ane ;)))))

ma .. jest sem se že zdavnej sprijaznila z mojimi centimetri :))) sej .. nekje jih je manj .. drugje jih je pa več ane .. pa se izenači 😉

je pa res, da bi se lahko obula v kakšno številko večjo .. petko … sam kaj ko še niso izumili bulerjev s petko … :((((

B. si rada obuje bulerje, pa čeprav je tko za kak cm manjša :)) drugače jih imam celih 62 cm :)) + en meter 🙂

hja .. sva približno na istem .. ni da bi se zdej sekirali za tist centič :)))

B.

Klinc , spet sem zadnja v vrsti !
Celo ti , Barbi , si me prerasla za cele 3 cm , hi , hi …. ampak jezik , oja , tega pa lahko merim z daljšim metrom :)))

Nkitka pa ima zato moža , ki se zelo bliža Janijevim meram , he , he , no , mal manjši je res … ene 5 cm , to je že neki , rabim 5 cm nižjo pručko ;)))

sej ti pravim da se centimetri na koncu izenačijo :)))

B. pa ne rabi pručke

……………………….sem ostala brez besed…………………..

ooo bi bilo zelo lepo,seveda če ti rata! Držim pesti! te počakam!!!

A greš domov je konec službe??

Hja , torej smo v povprečju že veliki – zdej nam manjka samo še bogastvo in kojn , a ne :)))

Nikitka že komaj čaka …. bogastvo

Nikita! Vse kar si prebrala…

Ko sem delala s prizadetimi par let- v razvojnem oddelku vrtca našega,sem jih peljala jahat ponije.Kar tako za en lep dan!!…Nemoreš verjet!!To moraš videt!!Vsaka beseda je odveč!
Baje da v našem okolišu,kjer imamo tudi en velik tak dom…imajo tudi svoje konje prav v terapevtske namene.Lions klub kot darovalci so jim nabavili konje…imajo čisto svoje…Še so dobri ljudje na tem svetu!!!

.. izdaj skrivnost .. ko patentiraš izum :)))

No , veš , res so še dobri ljudje na svetu , sam kaj , ko se potem zatakne pri takih banalnostih kot je inšpekcija , pa hlevi , pa veterina pa kdo bo skrbel za konje….
Namreč , da pojasnim . Tudi tu pri nas , v Bolnici za invalidno mladino v Stari gori se je pojavil en dobrotnik ( zasebnik) ki jim je hotel podariti par konjev v terapevtske namene . Pa se je zataknilo tam , kjer sem naštela – kdo , hudiča , bi bil pripravljen skrbeti za te živali. In kar je še najhuje – okoliški ljudje , pomisli , da so v večini kmetje , so se pritoževali , češ , da bi jih hlevi in ves živ-žav okoli njih motil !!!!
Pa je padlo v vodo.

Nikita torej lepo po svoje zdravi hčerko in sebe

Oh Nikita,za kako me pa maš no! Če bi ti vidla ta angelski obraz našega očija..ti nebi nič pregrešnega na misel prišlo.Res ne!
Kaj sem hotla povedat…aja no pa ne bom več tud mal ne bom več..a bo zdej oki???

.. srečna hčerka, da ima tako mamico 🙂

B.

O madonca :))))) centiči ja :))) No nej vaju potolažim… včaseh so rekli… strup je v majhnih flaškah 😉

Jani pa prov ….. občuduje vajine cm :))))))))))

.. dej no pojasni .. kaj je pa tukaj za občudovat ???

:)))))

Nikita, na žalost tud kmetje niso več to.. kar so bili… so res eni pravi … kmetje 🙂

Jani ma takih kmetov velik okrog :)))) sebe 🙂

Aha razumem..pri nas mamo srečo,da je hipodrom zraven..pa so konjiči vrli doma kar tam!Varovanci jih pa obiskujejo…

Hja je pa res hudir veš..čist zraven naše hiše mamo konjičke..niso naši so pa od žlahte.Da ne govorim kolk je bilo pritoževanja,češ kako na čase okolica smrdi..pa kako topotajo ponoči..pa še in še…
Moj mali in jaz jih pa vsako jutro greva pozdravit….nekaj nalepšega ko se učke zasvetijo in ko mali pogleda in reče ihaha..

tud pri nas jih je .. čist preveč .. :(((

cm :)))))))

Kaj..a ni vseeno kolk jih je cm.. jest jih mam 172..a vama kej posodim…men je vseen če bi bla bolj pri tleh…

Dežela, kaj češ druzga :))

eh .. sej jest se ne sekiram kej dost …