A UČITE OTROKE GOVORITI
naša je stara 18m pa je šele začela ponavljati besede za nami in to v svojem jeziku najraje ima tiste ko vsebujejo š ž č r take ki jih nemore izgovoriti, v vrtcu jih je 9 isto starih pa naša največ pove, čeprav je šele začela,
do sedaj pa tudi samo mamama amamma papa …
tako da s tem se ne obremenjuj, poznam tudi 2letnike ki šele začenjajo govoriti
Vsak otrok je drugačen; moja je tudi stara 1 leto in še skoraj nič ne govori; enako kot tvoja. Enako je bilo pri sinu. Pa sem se in se dosti pogovarjam z njo. Mislim, da na to nimaš vpliva. Sinek od kolegice govori že kar dosti za njegovo starost(1 leto) , moja pač še ne in se zato nič ne obremenjujem. Bo že!
Nikoli ga nismo posebej učili govoriti (sploh ne vem, kako bi to lahko počeli??) , od prvega dne pa vsaj jaz non-stop “bevskam” vanj. Pomeni, da se imava ogromno za “pogovorit”, skoz mu kaj razlagam, tudi stvari, ob katerih naključni prisotni zavijajo z očmi (recimo: mami, ka j to ejektika? kaj deja gasijc? ka pa pojicaj? zakaj devo nima jistkov? itd – kdo je reku, da otroci začnejo s tremi leti spraševat????? luzer!!). Prva beseda je bila ATI (?!?!) malo pred 7. mes, naslednja ama-ama točno pri 7 mes, šele potem je prišla mama (9 mes), vmes je bilo cel kup besed, šele okoli leta je čisto pravilno poklical mamiiiii. Govoril je zgodaj, zelo veliko, pri 14 mes skušal povezovat stavke, sicer v svoji govorici, ampak vseeno. Poznal en trop živali in kako se oglašajo. Od nekdaj je nor na knjige in to se mu pozna. Zdaj, pri 21 mes, je kot strgam dohtar, govori naprej in nazaj, razlaga vse živo, težja ko je beseda, raje jo ponavlja, pozdravlja, prosi, se zahvali, telefonira, zna se predstavit z imenom in priimkom ter povedat, kje stanuje, pa kako je ime babici, dediju, noni, kako se pišejo, kakšen avto ima kdo….. Se mu pa zdaj pogosto zgodi, da se mu tako mudi kaj povedat, da pol požre in mora povedat po 3x, da ga razumemo (včeraj sem 3x vprašala za eno stvar, pa mi je zabrusil “mami a si guha a maš jepo v ušesu??”) . Predvsem vprašanjem ni konca ne kraja.
Verjetno se je v jezičnosti vrgel po meni, ker sem sama zelo zgodaj govorila, medtem ko moj mož dolgo ni govoril, ampak potem pa povsem pravilno.
jah, moj ma 4 mesece, pa jaz govorim z njim slovensko, daddy anglesko, mali pa je spregovoril kar po nemsko: augen, augen, ungl, gungl, ein, nein, ….
:))))))
mal hecam!
od moje kolegice fantek je ful brihten, pozna vse zivo (zivali itd.), govori pa NIC (samo kaze in dela aaa…, aaa….), potem se pa ful razjezi, ce ga takoj ne zastekas. bogi mali :))
fantki baje itak mal kasneje spregovorijo; babe smo bolj gobcne 😉
Kaj mislite o otroku, ki ne postavlja vprašanja zakaj, kako, kdaj oziroma to počne zelo redko? Naš je bil že tak, danes mu sicer ni videt, da bi mu kaj manjkalo. Pravzaprav zdaj sprašuje samo o stvareh, ki ga zelo zanimajo: o motorjih za čolne in ladje, pa o modelih ladij, pa o morskih bitjih…
Ali upravičeno povezujem, ker nikoli ni odpiral omaric, ni razmetaval cunj iz omare, ni potegnil nič z mize, skratka nič od nič, potem takem tak otrok tudi ne sprašuje zakaj, kako in podobno, skratka je to neradoveden otrok?
Spregovoril je pri 2 letih (ko smo menjali vrtec in je prišel med vrstnike, prej je bil z dojenčki), odprlo se mu je v 14 dneh in še ne pred 3 letom izgovarjal vse črke pravilno – tudi R.
Edino kar sem počela je, da sem mu veliko brala, priznam veliko je gledal risanke (kjer lepo govorijo) in ko sem kazala na določene živali in stvari sem izgovarjala počasi (nekako kot po zlogih) in razločno.
Podobno kot pri Skrbni. Z vprašanjem “ka to” in kazanjem s prstkom na določeno stvar je začel pri osmih mesecih, čeprav dvomim, da je bilo to to, ampak vedno smo mu na zastavljeno vprašanje tudi odgovorili. Kratko: luč, vrata, kozarec, kruh, itd… Pr manj kot dveh letih pa non stop vprašanja: zakaj, kaj, kje. Uf, naporno, a se obrestuje. Govori kot strgan, ve, za moje pojme veliko. In ja, Skrbna, tudi mi razlagamo o elektriki, kam, zakaj gre sonce spat, zakaj je samo ena luna, zakaj je ena goba strupena, druga ne, kam gre drekec, ko ga pokaka v školjko… Vprašanj ne zmanjka!!!
Najbolj naporno je pri filmih ali risankah: mama, kam gre? kdo je to? Kaj bo naredu? Počakej, sine, da vidiva, KAM bo šel, KAJ bo naredil…
Aja, barv pa še vedno ne loči. morda je “farbnblint”.
Naš je včer prjavu ” mamiiii, ajdeca juc, je tjeba pučakat!” In ko je semafor preklopil “ja, mami no, mečkon! Gemo, geeeeemoooooo!” To je definitivno zasluga babice (in njene nepotrpežljivosti pred semaforjem!!!)
Je pa to čist vizuelno. Smo preverili s knjigico: rdeč avto je bil “zejen”, moder pa “ajdeč”
živjo!
naš je star 15m. ga ne glih učimo govorit, ma se pa velikoooo pogovarjamo z njim. od 11m kaže s prstom in vsako stvar, ki pokaže, mu povemo kaj je…
zdaj zna ponoviti kar nekaj besed: mama, tata, nona, nono, teta, amam(lačen, hrana), ba(umazano, smeti), acccsss(peče, nož, škarje…), up(strup-čistila, pralni prašek itd), tu-tu(vlak), brm(avto, motor, pralni stroj, sesalec…), to, tam,(ko kaže s prstom), pa živali oponaša mjav, bov bov(kuža), muuu, ga ga, hiiii(konjiček), ia ia (osel), u u u(sova), aaaagh (lev), i i i (opice), ….ue ue (dojenček joka), a-aaa(dojenček spančka)….pa še bi se kaj našlo, saj zdaj je kot spužva in samo srka, vsak dan osvoji kako novo zadevo…
ne sekiraj se, vsak otrok je zgodba zase…so tudi taki, ki samo srkajo in lepega dne se jim odpre, potem jih pa nihče ne ustavi več :-)))))))))))
z otrokom se normalno pogovarjaj, mi se z našim kot z odraslim, ko bo pa otrok pripravljen, boš dobila feedback…
lp
Pati