Čestitke za takšno razmišljanje!!

Kako je mogoče, da se popolni normalneži počutijo tako ogrožene na svojem normalnem teritoriju?
Agresija drugačnega sošolca je verjetno posledica norčevanja normalnih otrok, ki ga zaradi omejene vzgoje “normalnih mam”, že v štartu odklanjajo vse kar je drugačno.
Če bi samo en da preživeli z otroci, ki jih imate za nenormalne bi zadevo razumeli, kaj vse morajo prenesti od “normalnih” in supervzgojenih otrok, od zbadljivk, do gnilih sadežev v torbi, do anonimnih pisem……, in vse to počnejo t.i. normalni otroci?

Čestitke za takšno razmišljanje!![/quote]

Cestitke tudi od mene.

Kaj to pomeni, da starši niso dali soglasja za ponavljanje razreda? Od kdaj pa oni odločajo o tem? A mora učitelj dobiti tudi soglasje staršev učenca za vsako oceno, ki mu jo dodeli pri šolskih nalogah ali spraševanju?[/quote]

Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.

Tako kot do sedaj napredujejo v naslednji razred učenci v tretjem obdobju, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

O ugovoru na ponavljanje razreda in o ugovoru na oceno se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli.[/quote]

To, kar je napisano zgoraj, da se razreda ne povalja, sploh ni res! Ravno lani je moj otrok končeval 1. razred in sošolec, ki ni dosegel standardov, ki so predpisani, je ponavljal 1. razred.

Imamo pa tudi mi težave zaradi enega otoka na šoli. Kako in kaj se bo razpletlo, bomo še videli.

Srečno!

O pokojnem ni nihče pisal, da je duševno prizadet.[/quote]

Ja pa je pisal Beton:

Ni neke sloge brati, razen tega, da je pač več kot očitno duševno prizadet. Tudi ta je bil, ko se je iz upora očitno vrgel iz Nebotičnika.

Grdo, res grdo, brez kančka empatije. Boli me srce, da tudi taki živijo, žal.

Kdor ni poizkusil, ne ve……………….
Je pa res, da pri nas nihče ne opogumlja radovednosti in zdravega normalnega spraševanja; bodi tiho in naredi kar ti rečemo je mantra. In potem v tak razred uleti drugačen………….
Vsak naj naredi največ kar lahko in po svojih najboljših močeh in vesti; kokodakanje tukaj, brez da vidiš celo sliko, je itaq brez veze.
Različne bolezni obstajajo; nekoč so se take stvari reševale same od sebe s smrtjo ali azilom (norišnico); danes stvari pač grejo naprej. Smatram, da v pozitivno smer, z občasnimi počitki.
Imam brata, starega 40 let in z diagnozami CP, EP in duševna subnormalnost. 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} invalid. Kako se ga je nekoč tretiralo in posledično našo celo družino…..ni da bi človek govoril. Danes je tega zelo malo. In ja, zlata mladina je bolj zlata kakor starejši :). Bolj so srčni.
Imam otroka, starega 10 let, ki ga v šoli zafrkavajo ker ni kakor ostali. (Normalen otrok, ki je zaradi okoliščin sprejel različne otroke z diagnozami in obisk različnih ustanov kakor nekaj normalnega; ne zna smučati, a s prizadetimi lahko normalno funkcionira) pač vidi ”big picture”, kar ostali ne morejo.
Mama 1971, poskusi se pogovoriti s svojim otrokom, kako se on počuti v razredu, kakšen odnos ima do ”agresivneža”, morda mu daj par scenarijev , zakaj je tako.
Morda je ”agresivnež” prekleto osamljen v tem razredu…… ne vem. Ampak poskusite stvari rešiti s srčnostjo, ne z birokracijo.
LP pa veliko sreče (tako malo, rob pločnika, potrebuješ, pa se iz normalne v osebo s posebnimi potrebami spremeniš)