Aha, gmajna je prazna…
In ker dežuje, in ker jaz ljubim dež, in ker sem
hišo že zakurila, in ker mi srce polni tista deževna
romantika, in ker sem srečna zaradi naše Lili, ki je
na poti, in ker upam na šefičino odpuščanje svojih grehov, in ker ….. koliko teh prekletih “ker-ov” se je nabralo, jaz pa moram najti tuid še vse “zato-je”, sem tukaj, sem kljub temu, da se še nisem našla, tukaj in razpletam zgodbo o naši Lili in njenem… oh, kako ji zavidam, ja, zavidam, a sem istočasno tako srečna z njo, za njo, o ljubi bog, daj naši Lili lepe praznike, ker se jih je tako nadejala, ker je zadnji teden živela samo za ta dopust na tem svetilniku. Pravkar sem z njima ……………………… in ………………… joj ………….
M.
Ljubi mili zajček, ali nisi dobila mojega drugega posta,
bemtiš? Sem ti lepo na-RTFM-jala, da se ne trudi. Ne
trudi se s pisanjem, ampak seksaj, bemti. Če bi jaz imela
seksat s kom drugim kot s pajki, ki so se namnožili kot
zajci, bi, verjemi da bi. Pa s pajki res ne morem, na žalost,
čakam pri oknu, če gre mimo kak primeren sosed, tisti izpod
85!
M.
…. kam, pismo rosno, ko pa sem zaprta tuki
v tej nori hiši z vsemi mogočimi živalmi. No,
pravkrar sva na pragu hiše govorila z Maksom,
saj veš, z deževnikom, leze prav počasi, jaz
pa vsa besna nanj, da kam se mu tako mudi! Pa pravi, da mora tudi on hišo zakurit, da ga malce zebe, da je hladno te dni, naka ga jaz primem in ga postavim čist pred prag njegove hiše in ga spodbodem, da zdaj pa le naj kuri, da mu nau ta zadnji konec, ki se tako počasi poteguje za njim, zeblo.
M.
Pismo, ej, pravkar je šel en čist uredu sosed mimo, sam je imel dežnik čisto dol na glavo, tko, da me še opazu ni, bemtiš! Tult pa nisem mogla, sej veš. Če bi začela pa z Maksom bolj glasno govorit, saj veš, kaj bi si revež lahko mislil? Najbrž bi dejal, da mi je prostor drugje, ne tuki?
M.
…… radi, radi narode Crne Gore, usto u pet sati,
otišo, ni riječ progovorio, nije još funkcionirao,
sad čekam, da nazove in kaže: Pa, milo moje
stvorenjce, nek ti jutro dobro bude!
Crniči, o seveda, crniči. Pa niti ne vem, do kdaj in niti ne vem, pobogu, kako? To, viš, je zdaj vprašanje, kako?
M.
Oja, zajček, sej jo imam, žurko. Z lonci in posodami,
s perilom, s pralnim strojem, ki se mi premakne tja
do srede kopalnice, kadar dela. Ja, ga res v redu trajba,
strojčka, ko mu zagoni! Pol pa mam žurko s pečjo, uno
ta krušno, pa z uno ta drugo, ja, pa s TV-jem, mi špilajo ti norci kot bi že danes bil prvi maj! Pol pa mam žurko tudi s svojim izgledom! Sem sinoči pozabla make up očistiti, sem se zdejle pogledala v ogledalo, bemtiš, sem zarjula kot zver! Ti nimaš pojma, kva me je gledal ven z ogledala!!! Ma pojma nimaš, ej, pojma nimaš!
M.
… ma bejži, edin če se s putram po podplatih
namažem, sam se bojim, da bom pol več na rit,
kot na nogah!
Šatamperle, ja no, to pa res ni slaba ideja?? A veš kwa!
Dej počaki, skočim dol po štengah, pol pa prbezlam
nazaj gor, a vela? Čaki zdej …….. pismo rosno, sem
čist brez sape, ejga. Veš kwa, dobr je stekl dol po …… kva so že tiste lukne u glav, k se spelejo dol do r…..t? No, sej je vseen, dobr je stekl dol, zdej pa mal žge notr po trebuh, je tko fletn, res je fletn, …… topl, pa ……uf …… pa še mal žge!
M.
Pismo rosno, a sem sta jo spičila, a? A to
sta vidva mislila, da men pa ne napiše “novo”, a?
A sta mislila, da bosta ušla, bemti narode?
Nč’ nau, bizgeca, nč’ nau, sem že tuki. Pa pust
vraga tisto mišico na mir!
M.