Kdo ga je prebral? Kaj menite o knjigi? Jaz sem jo začela brati (sem prišla do 110 strani), pa se mi ne zdi glih tako berljiva, kot nekateri pravijo. Saj je v redu, jo bom tudi prebrala do konca, samo ta islamizem mi nekako ne gre. Sicer je zanimivo, bom videla kaj bo do konca. Kaj menite o knjigi?

Tudi jaz sem jo prebrala pred kratkim. Zanimivi so mi bili predvsem žesnki deli knjige, ko opisuje harem. Prebrala sem do konca, s tem, da sem proti koncu že kar preskakovala strani, odstavke. Ni bil problem islam, ampak toliko nezapomnljivih imen, zgodb o vojni, sploh nisem več vedela kdo je kdo. No, bistvo konca pa sem razbrala med vrsticami ali bolje rečeno – odstavki!
splošni vtis: sem pričakovala veliko veliko veliko boljšo knjigo.

Alamut.. Hja, prebrala sem ga. Začetek mi nekako ni bil zanimiv, saj se šele po 100-tih straneh pojavi glavna vloga, filozof Hasan. Drugače kar zanimivo, na koncu kar nisem mogla nehat in prebrala v enem dnevu pol knjige…

v knjižnici je stalno izposojen, saj se toliko govori o njem, pa sem vzela dve drugo Bartolovi knjigi in mi nista bili všeč. Dolgočasno in nič kaj posebnega.

o tem smo pred slabim letom tudi že debatirali… takratna mnenja imaš tu:

Res?
Jaz sem prebral Al Araf in je bila prva polovica knjige (prvih nekaj novelic) prav zanimiva – princip Ivana Groznega in to… se vidi, da je bil Bartol psiholog…

Prebral sem tudi Mangialupija, no… tu so pa res take lahkotne burleske… a se mi je zdelo tudi branja vredno – bolj lahkotno.

Mangialupija imam sedaj doma, me res zanima, kako zna Bartol pisati humoreske. Drugace pa sem Alamut prebrala pred 15 leti in lahko recem, da se mi zdi eden izmed najboljsih, ce ne najboljsi slovenski roman. MI ga v soli nismo brali, zato verjetno tej mladini, ki jim je obvezno branje, ni tako zanimiv, kot je bil nam se v casu socializma. Privlacna knjiga, ker lahko dobis, kar hoces, akcijsko-ljubezensko zgodbo ali pa psiholosko-filozofski politicni roman. Meni se je zdela zelo berljiva, sedaj po 11. septembru pa je morda malo prevec razvpita kot si zasluzi. (ker to ni cist to kar hocejo prodajat, ampak jim pride prav, kot da je Bartol nek jasnovidec. Ni, ker je ves cas isto!)

Mirka, ti si pa pametna punca! Resno mišljeno, za z baterijo iskat!

Jaz sem Alamuta prebrala sele na faksu – tudi meni se zdi najboljsi slovenski roman.
So ga pa hvalili tudi v Franciji in Spaniji. V Franciji so celo tako povecali zanimanje zanj, da so na televiziji v eni oddaji povedali (se zlagali), da je bil Alamut v Sloveniji 5o let prepovedan. Mislim, da je blo to v zač. 90.let. Tako, da je bil Alamut takrat v Franciji na 8. mestu, pred Kundero.
Tako sem prebrala!:)

Hja, naettka, ravno debela laž to ni bila, ampak je kar nekaj resnice v tem 🙂
Ni bil ravno prepovedan z dekretom, je pa bil potisnjen v najtemnejše kotičke knjižnic ali pa celo izven njih. Kot sem že enkrat omenil, je Bartol v Alamutu posegel v Nietzschejevo filozofijo nadčloveka (ened govori, raja mu sledi), kar je Seiduna oz. Hasan Sabah nedvomno bil. In po koncu II svetovne vojne o teoriji nadčloveka pač nisi smel ne govoriti in ne pisati. Namreč – tudi Hitler je popolnoma ustrezal modelu nadčloveka in jasno je kot beli dan, da tedanji režim tega pač ni dovolil…

Pred kratkim sem jo prebrala. Je še kar berljiva. Čudim se tudi, kako je pisatelj v tistih časih prišel do zgodovinskih virov, na podlagi katerih je pisal.
Sicer se mi pa kot literarno umetniško delo ne zdi ne vem kako dobro. Bolj v stilu kake mladinske pustolovščine, ki opisujejo eksotične kraje in navade.
Glede filozofije pa se mi dozdeva, da je v tistih časih, ko je bila večina ljudi brez izobrazbe in jim je lahko vsak učitelj naplozal, kar je hotel in so mu verjeli (oz. tudi zaradi strahu pred kaznijo), možno tako manipuliranje. Glede aktualnosti sem pa precej skeptična, saj se tudi islamski svet dandanes čedalje bolj izobražuje (ponekod sicer so še slabo razviti predeli z veliko nepismenosti) in ne verjamem, ne morem razumeti, kako bi lahko ljudje verjeli v take neumnosti kot so rajski vrtovi z množico večnih devic…

Bedasto. Če sem ga kot srednješolec leta 1980 dobil v knjižnjici kot vsako knjigo, ni bil ravno prepovedan.

Prebrala sem ga v 2 dnevih ( bila sem tudi v sluzbi), knjiga je zelo dobra, samo razumeti moras islamizem ( najboljse ce si bil kdaj tam doli) ni pa knjiga za mlade, se manj za maturo, jaz sem ze malo starejsa in sele sedaj razumem v cem je poanta. Pred leti ne bi razumela.
Omnia et numero et mensura.

Tooo, Neferete!

jaz sem alamuta prebrala pri 15-letih, in sem vse razumela. lahko da se zdi neverjetno, da 15-letnik razume take stvari….ampak če dobro razmišljaš, te zanimajo filozofija ter kultura, zgodovina, takšne stvari lahko razumeš. knjigo sem prebrala v dveh dnevih – potem pa sem bila še nekaj dni malo čudne volje, saj je knjiga naredila name kar močen, zanimiv vtis.

Islam gor, islam dol! Saj ravno toliko govori tudi o krščanstvu ali kateri koli religiji … Umetnost je to, da govori o stvareh, ki so večne in resnične v vseh okoljih. To, da ljudje verujejo v “rajske vrtove” je vsakršen fanatizem. Kako bi lahko bili tako naivni in mislili, da danes to več ni mogoče? Kaj se ne razstreli vsak teden v Izraelu kak “človek-bomba” prav zaradi fanatične vere v nekaj takega? Kaj se ne pobijajo posamezne ločine kristjanov že zaradi različnega mnenja o tem, a je bila Marija devica ali ne? Pa to sploh ni važno. Važno je to, da nas ljudi te stvari tako zamotijo, da se pustimo voditi in vplivati – takim kot je Hasan. In Hasan sam sploh ne veruje, religija je le sredstvo – Hasan pa je tak kot Hitler, Stalin … vsak diktator.